brezplačna pravna pomoč - vrnitev prejete brezplačne pravne pomoči
V obravnavanem upravnem sporu ne gre za vračanje sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči v zvezi s postopkom poravnave. Tožniki se niso odpovedali zahtevati povrnitve stroškov v zapuščinskem postopku, ker te možnosti po zakonu sploh nimajo. Zato tudi ni mogoče uporabiti pravne interpretacije določila 48. člena ZBPP, na katero se je oprla tožena stranka. Z metodo razlage a maiori ad minus določila 3. odstavka 64. člena ZUS-1 sodišče v tem primeru ni vrnilo zadeve organu, ki je upravni akt izdal. Kajti, če ima sodišče možnost, da izpodbijani akt odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek (3. odstavek 64. člena ZUS-1), lahko zaradi narave stvari stori tudi manj, tako da izpodbijani akt samo odpravi, ne da bi zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.
presoja dokazov - obrazložitev odločbe - dodatno strokovno delo - diskrecija - vezanost sodišča na zakon - pedagoški naziv - napredovanje zaposlenih v šolah
Pravna narava in način regulacije napredovanja v naziv sta pomembna zaradi tega, ker sodišče v tovrstnih primerih, ko je določen pravni institut, skladno z zakonskim pooblastilom, urejen v podzakonskem predpisu, pri razlagi predmetnega instituta pušča določeno polje proste presoje toženi stranki, poleg tega je ravno tožena stranka organ, ki je sprejel Pravilnik/96, in ga zato lahko do določene mere avtonomno razlaga. To pomeni, da je interpretacija spornega razmerja glede ocenjevanja dodatnega strokovnega dela s strani sodišča stroga glede na zakonsko pooblastilo in morebitne druge zakonske določbe, ki urejajo dodatno strokovno delo (sistematična metoda razlage), ob upoštevanju splošnih določb ZOFVI, kot interpretativnega pomagala, z vidika presoje pravilnosti uporabe Pravilnika/96. Iz narave stvari glede na splošne določbe ZOFVI izhaja, da v srednjih šolah naloga učiteljev ni samo izobraževanje, ampak tudi vzgoja (1. in 2. člen ZOFVI). Zaradi tega iz ZOFVI ne izhaja, da je dodatno strokovno delo, ki je relevantno za napredovanje učitelja, samo tisto delo, ki je povezano s strokovno izobrazbo učitelja. Odločilno za razlago predmetnega pojma, ki sicer izhaja že iz ZOFVI, pa je besedilo 18. člena Pravilnika/96.
začasna odredba - nastanek težko popravljive škode - začasna ureditev stanja - razrešitev direktorice javnega sklada
Če dejanski ali pravni dogodek, ki bi povzročil hujše posledice še ni nastopil, gre le za predvidevanja, ki niso podprta z ničemer oziroma niso verjetno izkazana. Zato je predlog za izdajo začasne odredbe preuranjen.
Po enačbi iz 13. člena Navodila se lahko vrednotijo le zemljišča, ki so bila kot pozidana stavbna zemljišča, torej skupaj s stavbami, predmet podržavljenja.
davčne oprostitve in olajšave - zloraba davčnih ugodnosti - invalidsko podjetje
Glede ugotavljanja števila vseh zaposlenih v družbi je po presoji sodišča določba 569. člena ZGD jasna: upoštevajo se vsi v podjetju zaposleni delavci. So pa vrsta, obseg, podlage in okoliščine dela, ki ga za invalidsko podjetje opravijo drugi, tudi po presoji sodišča pravno relevantne okoliščine za presojo, ali podjetje z angažiranjem delavcev na drugih podlagah predpisano razmerje med številom zaposlenih invalidov in vseh zaposlenih v podjetju izpolnjuje le navidezno in s tem zlorablja ugodnosti, ki mu glede na realen položaj v družbi ne pripadajo.
disciplinsko kaznovanje sodnika - premestitev na drugo sodišče - učinkovito pravno sredstvo - sodstvo
V pravno-formalnem smislu Sodni svet v postopkih v zvezi z disciplinskimi sankcijami zoper sodnika ni pristojen samo za izvršitev disciplinske sankcije, ampak mora o premestitvi sodnika izdati odločbo (25. člen ZSS). Zakonodajalec je tudi predvidel, da ima sodnik zoper odločbo o premestitvi pritožbo v roku 8 dni od prejema odločbe o premestitvi, o pritožbi pa odloča Sodni svet z dvotretjinsko večino (2. odstavek 25. člena ZSS). Ker je potrebno pravna sredstva, ki jih ima sodnik v zvezi z zatrjevanimi posegi v njegove zakonske pravice, razlagati tako, da je zagotovljeno učinkovito sodno varstvo pravic (23. člen Ustave), kar pa izključuje možnost nepotrebnega kopičenja pravnih sredstev, izpodbijani akt ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, ker tak akt še ne posega v zakonsko varovane pravne koristi oziroma pravico tožnice (v smislu 1. člena ZUS in 157. člen Ustave).