URS člen 23, 23. ZBPP člen 30, 30. ZUS-1 člen 59, 59.
nagrada odvetniku - glavna obravnava v upravnem sporu - brezplačna pravna pomoč
Odločitev tožene stranke, da tožniku ne prizna 50 točk za posvet s stranko, je utemeljena, kajti za zastopanje je nujno potrebna tudi seznanitev z zadevo, zato pri uveljavljanju stroškov ne more biti podvajanja med posvetom s stranko, zastopanjem ali morda študijem zadeve. Zaradi 80 manj priznanih točk ne bo razpisovalo obravnave na sodišču zaradi zaslišanja prič oziroma tožnika, ker se v tem delu spor omejuje na vrednost približno 36 EUR in bi z razpisom glavne obravnave v Ljubljani nastalo bistveno več stroškov, kot jih odpade na sporno dejstvo.
Zaradi drugače zapisane besede tožena stranka ni imela podlage, da opredeli vlogo za nepravilno izpolnjeno in označeno, kar je razlog za zavrženje, saj ni bila nejasna do stopnje, da bi se lahko vzpostavil dvom, na kateri razpis se vloga v kuverti nanaša, to pa je tudi edini namen zapisa na ovojnici.
ZDDV člen 6, 8, 40. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 77.
odbitek vstopnega DDV - uporaba blaga lastne izdelave - DDV
Gre za vprašanje, ali je tožnik opravil promet blaga po 1. točki 1. odstavka 6. člena ZDDV, kar ima za posledico tudi pravico do odbitka vstopnega DDV v zvezi s 77. členom Pravilnika, ali pa je šlo za promet storitev po 1. odstavku 8. člena ZDDV in bi tožnik zato moral izdati račun in obračunati DDV. Od pravilne opredelitve vrste prometa je odvisno tudi, ali je tožnik pravilno obračunal DDV v davčnem obdobju oktober in november 1999 po vloženih obrazcih DDV-O. Ali je bil opravljen promet blaga, kot ga opredeljuje navedena določba (jemanje blaga za lastno rabo), je stvar pravilne ugotovitve dejanskega stanja.
legitimacija za uveljavljanje ničnosti - ničnost odločbe
V predlogu za izrek ničnosti je legitimacijo za to pravno sredstvo treba izkazati. Organ, pri katerem je predlog vložen oziroma ki sprejme pristojnost za reševanje, mora v okviru formalnega preizkusa predloga preizkusiti, ali ga je vložil upravičeni predlagatelj, tj. predlagatelj iz 1. odstavka 280. člena ZUP, ter predlog zavreči, če legitimacija ni izkazana.
V zadevi je sporno, ali je tožnik upravičen do odbitka vstopnega DDV za obdobje, ko še ni bil vpisan v register zavezancev za DDV. Gre za vprašanje statusa zavezanca za DDV, ki ga pravna ali fizična oseba pridobi na podlagi prijave za registracijo in od katerega je odvisna pravica do odbitka vstopnega DDV. Res je, da pravna ali fizična oseba lahko pridobi status zavezanca za DDV že s prvimi navzven vidnimi aktivnostmi, ki so usmerjene na opravljanje dejavnosti (1. odstavek 113. člena Pravilnika), ki pa se mora rezultirati v prijavi za registracijo.
ZUS člen 25, 25. ZJU člen 147, 24, 39, 84, 147, 24, 39, 84. ZUS-1 člen 59, 59.
bistvena kršitev določb postopka - glavna obravnava v upravnem sporu - nesposobnost za uradniško delovno mesto - možnost udeležbe v postopku - zaslišanje v upravnem postopku po ZJU - javni uslužbenec
Za ugotovitev razloga nesposobnosti za uradniško mesto ni potrebno, da je odločba o ugotovitvi dejstva o nesposobnosti za določeno delovno mesto pravnomočna. Določilo 3. točke 3. odstavka 25. člena ZUS, ki ureja "možnost stranke, da se izjavi o pomembnih dejstvih in okoliščinah", ne pomeni, da je ta možnost omejena na procesno dejanje zaslišanja stranke, ampak zajema tudi možnost podajanja pisnih navedb stranke, možnost pisnega ugovarjanja na določena dejstva ali argumente, s katerimi mora biti stranka seznanjena. Vendar pa je treba pri vprašanju, ali gre za bistveno kršitev določb postopka, upoštevati tudi specialne določbe o udeležbi stranke v postopku po ZJU. Tudi v primeru, če je zakonodajalec pojem "odločba" iz 3. odstavka 84. člena ZJU štel za "upravni akt" v smislu 1. odstavka 39. člena ZJU, so pravila ZUP izrecno določena samo za pritožbeni postopek, ne pa tudi za prvostopenjski postopek. Za presojo izpodbijane odločbe z vidika obravnavanega tožbenega ugovora je ključnega pomena, da določbe, ki urejajo postopek na prvi stopnji o imenovanju v naziv oziroma pridobitev naziva (4. oddelek XI. poglavja ZJU) ne določajo, da bi moral biti javni uslužbenec zaslišan pred izdajo odločbe o imenovanju v uradniški naziv oziroma da se tudi na prvi stopnji odločanja uporabljajo pravila ZUP, pa tudi temeljna načela ZJU ne vsebujejo načela zaslišanja stranke. Ker je zakonodajalec tako očitno za določene zadeve na drugi stopnji postopka določil uporabo ZUP, za odločanje na prvi stopnji pa ne, v predmetni zadevi tudi ni možno šteti, da bi moral prvostopenjski organ pred izdajo odločbe tožnika zaslišati v skladu s pravili ZUP na podlagi 2. odstavka 2. člena ZUP.
dostop do informacij javnega značaja - informacija v obliki dokumenta - informacija javnega značaja
Sodišče pri razlagi določila 4. člena ZDIJZ ni štelo za bistveno oceno tožene stranke, da bi za 60.000 vpisov predelava zahtevala nesorazmerno količino administrativnega dela, v zvezi s čimer ji tožnik očita arbitrarnost, ampak je štelo za bistveno, da med strankama niti ni sporno, da je potrebno dodatno delo za pridobitev zahtevanih informacij, da zahtevani dokument še ne obstaja oziroma da zahtevani dokument ni izdelan, ampak da ga je treba šele ustvariti, da gre za približno 60.000 vpisov in da zakonodajalec izrecno ni predvidel, da je treba dostop do informacije javnega značaja zagotoviti tudi zaradi izkoriščanja gospodarske funkcije teh informacij. Slednje se je zgodilo šele z uveljavitvijo ZDIJZ-A po izdaji izpodbijane odločbe, pri čemer sodišče ni spregledalo dejstva, da je v novi ureditvi, ki jo je sodišče upoštevalo zgolj kot pomagalo pri ugotavljanju zakonodajalčevega namena pred uveljavitvijo ZDIJZ-A, določeno, da pri zagotavljanju dostopa do informacije javnega značaja organ ni dolžan zagotavljati pretvorbe iz ene oblike v drugo ali zagotoviti izvlečkov iz dokumentov, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka.
nedoločen in nerazumljiv izrek - izrek upravne odločbe
Izrek izpodbijane odločbe ni jasen in razumljiv, saj je v njem odločeno, da se pritožbi tožnika ugodi, a da se njegova vloga zavrže. Če bo tožena stranka v ponovnem postopku odločbo oprla na določilo 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP, bo morala v obrazložitvi odločbe jasno utemeljiti, da gre v predmetni zadevi in v predhodni zadevi za isto dejansko in pravno podlago, na katero se opira zahtevek tožnika, kar v izpodbijani odločbi ni dovolj jasno utemeljeno.
začasna odredba - odlog izvršitve upravnega akta - težko popravljiva škoda
Tožnik težko popravljive škode, ki bi mu nastala z izvršitvijo izpodbijanega akta, ni (verjetno) izkazal. Z izdajo začasne odredbe se namreč preprečuje le škoda, ki bi nastala tožniku na tej podlagi.
javni razpis - odvetništvo - opravljanje gospodarske dejavnosti
Odločilno za presojo, ali tožnik izpolnjuje pogoje 3.a točke tega javnega razpisa, je vprašanje, ali se tožnik ukvarja z gospodarsko dejavnostjo skladno z veljavnim zakonom, ki ureja gospodarske družbe, torej ZGD. Odvetništvo je urejeno s posebnim predpisom - Zodv. Iz določb ZOdv izhaja, da je odvetništvo svoboden poklic in da je dejavnost odvetniške družbe omejena na opravljanje odvetniškega poklica, ker odvetniki opravljajo svoj poklic v skladu z določbami ZOdv, ne pa v skladu z ZGD, kar se nanaša tako na odvetnika kot posameznika kot za odvetniško družbo, zato sodišče tožbene razloge glede neenakopravnega obravnavanja odvetnika glede na odvetniško družbo kot neutemeljene zavrača, saj tudi za odvetniško družbo veljajo določbe ZOdv.
Pravna podlaga za odločitev prvostopnega carinskega organa glede zavarovanja plačila carinskega dolga je podana v CZ in Uredbi, kar pomeni, da so bile izpodbijane odločbe izdane v okviru pristojnosti upravnega organa in na podlagi določb CZ, na katere se utemeljeno sklicuje tudi tožena stranka. Vprašanje naknadnega obračuna carinskega dolga po 154. členu CZ in solidarna odgovornost carinskih dolžnikov po 150. členu CZ je nedvomno stvar upravnega postopka, položaj tožnika v tem postopku pa je razviden iz vpisa v ustrezna polja po v teh zadevah obravnavnih ECL. Prvostopni organ se v sporni 3. (oz. 4.) točki izreka v tej zadevi obravnavanih odločb zgolj sklicuje na številko dane garancije tožnika, s katero naj bi bil carinski dolg poplačan, kolikor dolžnik na poziv ne bo poplačal dolga. To pristojnost pa prvostopni carinski organ po že povedanem ima. Zgolj sklicevanje na številko garancije po mnenju sodišča ne vpliva na vprašanje ali so izpolnjeni v garanciji navedeni pogoji in tudi ne vpliva na veljavnost same garancije, kar zmotno zatrjuje tožnik.
Pravna podlaga za odločitev prvostopnega carinskega organa glede zavarovanja plačila carinskega dolga je podana v CZ in Uredbi, kar pomeni, da so bile izpodbijane odločbe izdane v okviru pristojnosti upravnega organa in na podlagi določb CZ, na katere se utemeljeno sklicuje tudi tožena stranka. Vprašanje naknadnega obračuna carinskega dolga po 154. členu CZ in solidarna odgovornost carinskih dolžnikov po 150. členu CZ je nedvomno stvar upravnega postopka, položaj tožnika v tem postopku pa je razviden iz vpisa v ustrezna polja po v teh zadevah obravnavnih ECL (polje 14 in 54). Prvostopni organ se v sporni 3. točki izreka v tej zadevi obravnavanih odločb zgolj sklicuje na številko dane garancije tožnika, s katero naj bi bil dolg carinski poplačan, kolikor dolžnik na poziv ne bo poplačal dolga. To pristojnost pa prvostopni carinski organ po že povedanem ima. Zgolj sklicevanje na številko garancije po mnenju sodišča ne vpliva na vprašanje ali so izpolnjeni v garanciji navedeni pogoji in tudi ne vpliva na veljavnost same garancije, kar zmotno zatrjuje tožnik.
Po določbah CZ sprememba deklaracije skladno z določbo 50. člena CZ ni več možna, ko je carinski organ obvestil deklaranta o tem, da namerava pregledati blago ali ugotovil, da so podatki, ki jih deklarant želi spremeniti netočni ali prepustil blago deklarantu. Jasno je torej začrtana meja do katere je še možno spreminjanje podatkov v carinski deklaraciji (sprememba zahtevka), zato ima tožena stranka prav, ko ugotavlja, da v obravnavanem primeru sprememba podatkov deklaracij ni več možna in da ni zakonske podlage za povračilo carinskega dolga na podlagi 2. odstavka 158. člena CZ, saj ni dokazano, da v času plačila carinski dolg ne bi bil zakonsko dolgovan.
ZDen člen 25, 85, 25, 85. Pravilnik o metodologiji za ocenjevanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti člen 5, 12, 5, 12.
kulturni spomenik - vrednotenje kulturnih spomenikov - denacionalizacija
Po določbi 12. člena Pravilnika o metodologiji za ocenjevanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti se pri določanju razlike v vrednosti v primerih iz 25. in 26. člena ZDen za nepremičnine, ki so kulturni spomenik, dodatna vrednost (vrednost, ki jo ima zgradba, ker je kulturni spomenik) ne upošteva in se razlika v vrednosti določi po predpisih, navedenih v 5. členu tega Pravilnika.
rok za zamenjavo - zamuda roka - zamenjava tujega vozniškega dovoljenja
Zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, za slovensko vozniško dovoljenje, je treba zahtevati v dveh letih od pričetka bivanja v Republiki Sloveniji. Navedeni rok je prekluziven, s potekom roka neuveljavljena pravica ugasne.
dodelitev statusa - naknadna dodelitev statusa - opravičljivi razlogi - status kandidata s posebnimi potrebami
Kandidati lahko zaprosijo za dodelitev statusa kandidata s posebnimi potrebami s prošnjo, oddano najkasneje do datuma, določenega v Razpisu Univerze za vpis v prvi letnik v študijskem letu. Kasneje lahko zaprosijo le izjemoma, če je do opravičljivih razlogov prišlo po roku, določenem v Razpisu Univerze.
Pri presoji, ali so izpolnjeni pogoji iz 3. odstavka 11. člena Navodila (in se torej zemljišče ovrednoti kot komunalno opremljeno nezazidano stavbno zemljišče), je relevantno stanje parcel ob odvzemu iz posesti.
predhodno vprašanje - društvo - vpis v register - stranka v postopku
V postopku registracije spremembe zastopnice društva po ZDru se ne odloča o varstvu premoženjsko pravnih zahtevkov med strankami in temu tudi ni namenjen upravni spor, ampak sodni postopek pred sodiščem splošne pristojnosti. Odločitev tožene stranke o spremembi registracije zastopnice društva bi sicer lahko v določenih okoliščinah pomenila oteževanje učinkovitega varstva zatrjevanih lastninsko-pravnih upravičenj tožnika do društva, vendar pa je tožnik to utemeljeval samo v dejanskem smislu. Tožeča stranka bi morala izkazati, da teče pred pristojnim sodiščem lastninsko-pravni spor v zvezi s sredstvi društva in da bi zato tožena stranka morala prekiniti postopek zaradi predhodnega vprašanja.
presoja dokazov - obrazložitev odločbe - dodatno strokovno delo - diskrecija - vezanost sodišča na zakon - pedagoški naziv - napredovanje zaposlenih v šolah
Pravna narava in način regulacije napredovanja v naziv sta pomembna zaradi tega, ker sodišče v tovrstnih primerih, ko je določen pravni institut, skladno z zakonskim pooblastilom, urejen v podzakonskem predpisu, pri razlagi predmetnega instituta pušča določeno polje proste presoje toženi stranki, poleg tega je ravno tožena stranka organ, ki je sprejel Pravilnik/96, in ga zato lahko do določene mere avtonomno razlaga. To pomeni, da je interpretacija spornega razmerja glede ocenjevanja dodatnega strokovnega dela s strani sodišča stroga glede na zakonsko pooblastilo in morebitne druge zakonske določbe, ki urejajo dodatno strokovno delo (sistematična metoda razlage), ob upoštevanju splošnih določb ZOFVI, kot interpretativnega pomagala, z vidika presoje pravilnosti uporabe Pravilnika/96. Iz narave stvari glede na splošne določbe ZOFVI izhaja, da v srednjih šolah naloga učiteljev ni samo izobraževanje, ampak tudi vzgoja (1. in 2. člen ZOFVI). Zaradi tega iz ZOFVI ne izhaja, da je dodatno strokovno delo, ki je relevantno za napredovanje učitelja, samo tisto delo, ki je povezano s strokovno izobrazbo učitelja. Odločilno za razlago predmetnega pojma, ki sicer izhaja že iz ZOFVI, pa je besedilo 18. člena Pravilnika/96.