pripor – podaljšanje pripora – predlog za podaljšanje – pravice obrambe – pošiljanje vlog - roki
S tem, ko je sodišče predlog tožilstva za podaljšanje pripora zagovorniku poslalo po telefaksu, ni kršilo pravic obrambe, saj bi zagovornik glede na stanje zadeve moral predvideti vložitev obtožnice in odločanje o podaljšanju pripora, ter kolikor je sam odsoten, priskrbeti ustreznega substituta.
očitno neutemeljena prošnja - subsidiarna zaščita - mednarodna zaščita - istovetnost - zatečeni begunec - napačni podatki - prikritje že prej vložene prošnje - resna in individualna grožnja ni izkazana
Ker je tožnik prikril, da je že prej v drugi državi zaprosil za mednarodno zaščito in je v drugi prošnji navajal drugačne podatke o svoji istovetnosti, so podani razlogi za zavrnitev njegove prošnje kot očitno neutemeljene. Razlogi za priznanje subsidiarne zaščite morajo biti izkazani.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZUP člen 214, 214/1. ZGO-1 člen 2, 2/1-11.
v pritožbenem postopku odpravljena in zavrnjena zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja - začasna odredba – dve obliki – pogoji – dokončnost upravne odločbe
Z odločbo, izpodbijano v upravnem sporu, je drugostopenjski organ odpravil sklep prvostopenjskega organa o zavrženju pritožbe prizadete stranke v tem upravnem sporu, odpravil odločbo o uporabnem dovoljenju za Bencinski servis tožeče stranke in zavrnil tožničino zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja. Odločitev o odpravi prvostopenjske odločbe in zavrnitvi vloge stranke se ne izvršujeta. Tako niti ni mogoče zadržati izvrševanja odločbe o odpravi prvostopenjske odločbe in zavrniti zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja. Zato pogoji za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 niso izpolnjeni.
zahteva za varstvo zakonitosti - vpis v zemljiško knjigo - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - načelo zaupanja v pravo - identičnost identifikacijskega znaka nepremičnine
Vrhovno državno tožilstvo pravilno opozarja, da ob dobesedni razlagi prvega odstavka 31. člena ZZK-1 v primerih, ko pride do spremembe identifikatorja po sklenitvi pravnega posla ali pravnomočnosti odločbe, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo, lastninske pravice na tej nepremičnini ne bi bilo več mogoče vpisati v zemljiško knjigo. Zato je to določbo treba razlagati v skladu s temeljnimi ustavnimi načeli. Eno temeljnih ustavnih načel pa je načelo pravne varnosti (2. člen Ustave), ki za državljana pomeni predvsem varstvo zaupanja v pravo. S stališča pravne varnosti pa ni sprejemljivo, če sodišče – kadar ni nobenega dvoma, da gre za isto nepremičnino – predlagatelju, ki je ob sklenitvi pravega posla spoštoval vse veljavne predpise, zgolj zaradi naknadne spremembe katastrskih podatkov o nepremičnini ne dovoli vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Tožnik nosi dokazno breme za trditve, ki substancirajo zahtevek, toženec pa za dejstva, s katerimi utemeljuje svoje ugovore. Tožeča stranka je morala tako v konkretnem primeru dokazati obstoj in veljavnost posojilne pogodbe in aneksov, na toženki pa je bilo dokazno breme za ugovor, da podpis na predloženih listinah ni njen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča
Drugega tehtnega razloga v nobenem primeru ne more predstavljati nezadovoljstvo stranke z odločanjem sodišča in tudi ne očitek pristranskosti posameznega sodnika. V prvem primeru ima stranka na voljo zgolj pravna sredstva proti odločbam sodišča, v drugem pa zahtevo za izločitev poimensko določenega sodnika.
Pristojni državni organ je ravnal v nasprotju z Uredbo o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami, ko je avto prepustil v hrambo samostojnemu podjetniku, ki za to ni bil pooblaščen. Sodišče je ugotovilo tudi, da je to storil, čeprav ta ni imel ustreznega tehničnega in fizičnega varovanja predmetov, zaradi česar je neznani storilec uspel podtakniti požar in je vozilo zgorelo. Tako je tudi pravilna in obrazložena odločitev glede obstoja protipravnosti in vzročne zveze.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006239
ZKP člen 41, 44, 371, 372, 372-5, 420, 420/2. KZ člen 59.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – izločitev državnega tožilca – rok za zahtevo za izločitev – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – preklic pogojne obsodbe - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ugotavljanje neprištevnosti oziroma preverjanje prištevnosti obdolženca v kazenskem postopku je sestavina subjektivnega dejanskega stanu obravnavanega kaznivega dejanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006176
ZKP člen 371, 371/2, 506.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - postopek za preklic pogojne obsodbe - poseben pogoj v pogojni obsodbi
Z odločanjem o pogojni obsodbi, ki kot samostojna sodba sploh ni več obstajala, so bile kršene določbe 506. člena ZKP o postopku za preklic pogojne obsodbe, s čimer je bila storjena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki je vplivala na izdajo nezakonite sodbe o preklicu pogojne obsodbe.
V revizijskem postopku je sporen zgolj začetek teka obresti od pravnomočno prisojene terjatve za plačilo odškodnine; vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočnega sklepa je za to enaka nič.
pooblastilo za vložitev revizije - dovoljenost revizije – zavrženje revizije
Ker odvetnik ni imel pravilnega niti popolnega pooblastila tožene stranke za vložitev revizije, pooblaščenec s splošnim pooblastilom pa ni pooblaščen za vložitev izrednega pravnega sredstva, revizija ni dovoljena.
zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev ni razlog, ki bi ga bilo mogoče uveljavljati oziroma se nanj sklicevati v zahtevi za varstvo zakonitosti.
odgovornost države - odgovornost delodajalca – funkcionalna zveza med dejavnostjo delodajalca in ravnanjem delavca – igra nogometa – nevarna stvar – igrišče kot nevarna stvar
Golo dejstvo, da je do škodnega dogodka prišlo v času in na kraju sicer obveznega službenega usposabljanja, kjer je veljala omejitev svobode gibanja, relevantne funkcionalne povezave in s tem odgovornosti delodajalca za škodo, ki jo pri delu ali v zvezi z delom povzroči delavec (po določbi 147. člena OZ), ne ustvari.
Pojem nevarne stvari je pravni standard, katere osnovna predpostavka je, da stvari kljub povečani skrbnosti ni mogoče imeti pod nadzorom in ne odvrniti škode, ki iz nje izvira, pri čemer mora biti verjetnost nastanka (relativno velike) škode neobičajno povečana. Le tedaj se neka stvar lahko šteje za nevarno stvar in se sproži mehanizem odgovornosti po vzročnosti (149. člen OZ). Z običajno žičnato mrežo ograjeno športno igrišče, pa četudi s preblizu roba igrišča postavljeno ograjo, tudi po presoji revizijskega sodišča ne predstavlja izvora povečane nevarnosti in s tem nevarne stvari.
pasivna legitimacija - odškodnina - zavezanec za plačilo odškodnine - odmena za neuporabo nepremičnin
Za plačilo odškodnine je pasivno legitimiran tisti, ki mora premoženje vrniti, torej denacionalizacijski zavezanec (več v odločbi II Ips 412/2001 in mnogih drugih). Materialna korist od teh nepremičnin se je namreč do njihove izročitve oziroma vrnitve v last in posest upravičencem stekala k zavezancu za njihovo vrnitev v naravi po 145.b členu ZIKS, zato jo je ta dolžan plačati neupravičeno obsojenemu oziroma njegovim dedičem, katerim v skladu z zakonom ta korist pripada.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006159
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-4. KZ člen 196, 196/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotja med izrekom in razlogi sodbe – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga obrambe - kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev - neupravičen promet z mamili – zakonski znaki kaznivega dejanja
V zakonskem opisu kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po tretjem odstavku 196. člena KZ se izraz „brez pooblastila“ oziroma „protipravno“ nanaša na celotno inkriminirano ravnanje in ne predstavlja samostojnega zakonskega znaka. V takšnih primerih zadošča, da so v opisu dejanja konkretizirane okoliščine, iz katerih izhaja, da gre za protipravno ravnanje storilca.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravica do izjave - prekluzija – pravočasno uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka – priznanje stroškov postopka
Pravila o prekluziji pomenijo občuten poseg v pravico stranke, da se izjavi v postopku, zato jih je treba restriktivno razlagati. Tako je treba razlagati tudi standard iz 286.b člena ZPP, da je treba kršitev uveljavljati „takoj, ko je to mogoče“. Stranka namreč to lahko stori le, kadar je postopkovna kršitev nedvoumna.
pripor - podaljšanje pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost
Zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora je dovoljeno vložiti le v primeru podaljšanja s sklepom senata Vrhovnega sodišča in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice.
predkupna pravica – prekluziven rok za uveljavljanje predkupne pravice
Že pred popravo vpisa iz zemljiške knjige je bilo povsem jasno razvidno, da je bila lastninska pravica na nepremičnini prenesena na tretjo toženko (z dne 31. 12. 1997 pri 36/100). Kasnejša poprava vpisa (da se lastnika pod zap. št. 20 podčrtata z rdečo in se opravi vezava med 21 in 20 vpisom) na publicitetni učinek prenosa lastninske pravice tako prav v ničemer ni mogla vplivati.
Zato je pravilna odločitev sodišča, da je bila tožba vložena po poteku enoletnega prekluzivnega roka.