začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - prenehanje delovnega razmerja - brezposelna oseba
Tožniku je med začasno nezmožnostjo za delo dne 23. 5. 2013 prenehalo delovno razmerje in s tem tudi obvezno zdravstveno zavarovanje na tej podlagi. Z uveljavitvijo ZUJF-a z dnem 31. 5. 2012 je ukinjena pravica brezposelne osebe do nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo in s tem hkrati podlaga za ugotavljanje bolniškega staleža. V skladu z 2. odstavkom 34. člena ZZVZZ pa je zavarovancu, ki mu med trajanjem zadržanosti od dela preneha delovno razmerje, nadomestilo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotovljeno še za največ 30 dni začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja. Tožniku je zato začasno nezmožnost za delo zaradi poškodbe izven dela mogoče priznati le do 23. 6. 2013, to je še največ 30 dni po 23. 5. 2013, ko mu je prenehalo delovno razmerje.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – DELOVNO PRAVO
VSL0073667
ZDR člen 137. ZZVZZ člen 84. ZPIZ-1 člen 93, 159.
pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja – začasna nezmožnost za delo – odločba ZPIZ o ugotovitvi invalidnosti – pravica do dela s krajšim delovnim časom – nadomestilo plače – delna invalidska pokojnina – izplačevanje
Višje sodišče soglaša z zaključkom prvostopenjskega, ki ga je predhodno že večkrat zavzelo tudi Vrhovno sodišče, da je bil delodajalec res dolžan izvršiti odločbo ZPIZ in v ta namen skleniti z delavko ustrezno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. Vendar pa delodajalec v času, ko je po odločitvah pristojnih organov tožene stranke delavec za delo začasno popolnoma nezmožen, temu dela ne samo ni mogel, temveč tudi ni smel ponujati ali ga vanj celo siliti.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0073662
ZZVZZ člen 86, 86/1. OZ člen 588, 600, 600/3.
povrnitev stroškov zdravljenja – poškodba pri delu – neočiščeno in poledenelo dvorišče – pasivna legitimacija – oddaja nepremičnine v najem – trajnejša razmerja – prenos odgovornosti za nevarnosti, ki izhajajo iz posesti oziroma rabe stvari
Ob trajnejšem razmerju – prenosu posesti – se prenese na najemnika tudi odgovornost za nevarnosti, ki izhajajo iz posesti oziroma rabe stvari.
Čiščenje dvorišča in dostopa v poslovni prostor v zimskem času predstavlja običajno rabo stvari. Zanj mora poskrbeti najemnik.
ZPIZ-1 člen 91, 91/2, 262, 262/1, 262/4. ZUP člen 42, 42/2, 87, 224, 224/3, 224/4. Kolektivna pogodba za gradbene dejavnosti člen 17. ZDR člen 137, 200. ZDSS-1 člen 61, 62, 68, 68/2.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - invalid III. kategorije - izvršitev dokončne odločbe o priznanju pravic na podlagi invalidnosti
Imenovani zdravnik je za čas od 21. 1. 2007 dalje, kar je več kot mesec dni po vročitvah dokončne odločbe (o priznanju pravic na podlagi invalidnosti tožniku) tožnikovemu delodajalcu in tožniku, odločil, da je tožnik zmožen za delo. Morebitne zahtevke v zvezi z neizpolnitvijo obveznosti po dokončni odločbi o priznanju pravic na podlagi invalidnosti lahko tožnik uveljavlja le zoper delodajalca, ki mu je po 200. členu ZDR dolžan zagotoviti opravljanje drugega dela, ustreznega njegovi preostali delovni zmožnosti, če pa delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca, mu je po 137. členu ZDR dolžan izplačevati nadomestilo plače. S tem, ko je sodišče prve stopnje za tožnika, kljub dokončni in izvršljivi odločbi o priznanju pravic na podlagi invalidnosti ugotovilo začasno nezmožnost za delo, je zmotno uporabilo materialno pravo. Po dopolnitvi dokaznega postopka je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke ugodilo in zavrnilo zahtevek tožnika na odpravo dokončne odločbe tožene stranke o ugotovljeni zmožnosti za delo ter da se pri njem ugotovi začasna nezmožnost za delo tudi za čas po 21. 1. 2007.
Izpoved osebnega zdravnika je poleg navedbe dejstev vsebovala tudi strokovno mnenje, zato je potrebno šteti, da gre za izpoved izvedene priče in stroške, nastale s tem v zvezi, nosi tožena stranka.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 238, 238/2, 244. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nezmožnost za delo - bolniški stalež - absolutna bistvena kršitev postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Imenovani zdravnik je z izpodbijano odločbo odločil, da je zavarovanka (v tem sporu stranska intervenientka) od 11. 1. 2014 do 11. 4. 2014 začasno nezmožna za delo zaradi bolezni. Pred tem pa je imenovani zdravnik z odločbo že odločil, da je zavarovanka od 11. 1. 2014 zmožna za delo. Do tega, da obstajata za isto obdobje dve različni odločitvi, se sodišče prve stopnje ni opredelilo in je s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Odločba, s katero je bilo odločeno, da je zavarovanka od 11. 1. 2014 zmožna za delo, lahko vpliva na odločitev o začasni nezmožnosti za delo, potem ko bo ugotovljeno, ali in kdaj ter v kakšnem obsegu je postala pravnomočna. Pri tem je pomembno, da je bilo s to odločbo odločeno le o tem, da je stranska intervenientka zmožna za delo od 11. 1. 2014, ni pa odločeno, do kdaj oziroma za katero obdobje po 11. 1. 2014. To pomeni, da je v primeru pravnomočnosti navedene odločbe ta odločba pravnomočna le glede datuma, to je 11. 1. 2014.
zdraviliško zdravljenje - zavrženje tožbe - zamuda roka
Tožnik je vložil tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke po izteku 30-dnevnega roka, določenega v 1. odstavku 72. člena ZDSS-1, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno (1. odstavek 274. člena ZPP).
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0081473
ZZVZZ člen 5, 87, 86, 91. ZVZD člen 5, 6, 7, 9. OZ člen 186.
zdravstveno zavarovanje – regresni zahtevek – nesreča pri delu – varstvo in zdravje pri delu – opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu – krivdna odgovornost delodajalca – predpostavke odškodninske odgovornosti – povrnitev škode – vzročna zveza – deljena odgovornost – skrbnost delodajalca – soprispevek oškodovanca – solidarna odgovornost
Zaradi nedoslednosti pri organizaciji dela in njegovem nadzoru je toženi stranki mogoče očitati malomarnost. Ker je k nastanku škode prispeval tudi delavec, je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki stroške (izplačila) regresirati le mejah svoje odgovornosti, torej le v delu, za katerega je odgovorna. Zaradi ugotovitve, da je tožena stranka opustila ukrepe varstva pri delu, kar je pogoj za njeno regresno odgovornost, se pritožba neutemeljeno sklicuje, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do toženkine objektivne odgovornosti.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 2, 2-21, 25, 25-9, 54, 103, 103/1, 127, 129, 129/1, 133, 133/2, 158, 158/4.
zdravljenje v tujini - reševalni prevoz - smrt zavarovanca - aktivna legitimacija
Tožnici uveljavljata povrnitev stroškov zdravljenja, ki so nastali zaradi uveljavljanja nujnih zdravstvenih storitev zavarovanca na zasebnem potovanju v tujini. Tožnici sta po pravnomočnem sklepu o dedovanju zakoniti dedinji po pokojnem zavarovancu in ne uveljavljata zase pravic iz obveznega zavarovanja, ki jih je koristil zavarovanec, temveč uveljavljata plačilo stroškov, ki so nastali zaradi zdravljenja zavarovanca. Gre torej za terjatev, ki izvira iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja zavarovanca, ki je pravico do povračila stroškov nujnega zdravljenja v tujini pridobil v trenutku, ko je koristil zdravstvene storitve, saj je pravica do povrnitve stroškov nujnega zdravljenja neločljivo povezana s pravico zavarovane osebe do zdravljenja. Gre za uveljavljanje premoženjsko pravne pravice, saj je terjatev iz naslova nujnega zdravljenja zavarovanca na tožnici prešla v trenutku smrti zavarovanca. Zato ugovor aktivne legitimacije tožečih strank s strani tožene stranke ni utemeljen.
Pri nameravanem letalskem prevozu v domovino (iz tujine) ni šlo za reševalni prevoz v smislu 1. točke 54. člena POZZ, saj ni šlo za prevoz zaradi oživljanja, ohranitve življenja ali preprečitve poslabšanja zdravstvenega stanja zavarovanca, ohranitve življenjsko pomembnih funkcij, niti ni šlo za nenadno in usodno poslabšanje zdravstvenega stanja. Izvedenec je ugotovil, da je bil zavarovanec že možgansko mrtev, česar pa zdravniki v tujini še niso dokončno potrdili. Zato tožbeni zahtevek na povrnitev stroškov nujnega prevoza zavarovanca v domovino ni utemeljen.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - zavrženje tožbe
Tožnik je zamudil 5-dnevni pritožbeni rok zoper prvostopenjski posamični upravni akt. Prvostopenjska upravna odločba je tako postala pravnomočna. Meritorno sojenje ni dopustno (75. člen ZDSS-1), zato je potrebno tožbo zoper sklep o zavrženju rednega pravnega sredstva kot nedopustno zavreči.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - delovni invalid
Tožnik (invalid III. kategorije) je bil v spornem obdobju zmožen za delo v skladu z odločbo ZPIZ, s katero je bila tožniku priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno. Zato tožbeni zahtevek za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni v spornem obdobju ni utemeljen.
povrnitev škode – neupravičena pridobitev – upravičenost zahtevati izpolnitev nazaj – plačilo tujega dolga – tuj dolg – izognitev sili
Tožnik je plačal vtoževani znesek toženi stranki, čeprav je vedel, da ji sam tega zneska v nobenem primeru ne dolguje, ob dejstvu, da je tožena stranka zahtevala povračilo škode v višini 948,27 EUR od njegovega sina kot povzročitelja prometna nesreče in ne od njega. Glede na navedeno in ker ni podana nobena od izjem iz 191. člena OZ, tožnik ni upravičen zahtevati izpolnitve nazaj od tožene stranke.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2.
zdravljenje v tujini - smrt zavarovanca - vstop dedičev v pravdo
Zavarovanec, ki je vložil tožbo, je tekom sodnega postopka umrl, zato je sodišče prve stopnje kot tožečo stranko pravilno upoštevalo dediče po pokojnem zavarovancu. Smrt stranke med pravdo povzroči konec njene pravdne sposobnosti. Kadar pa ima stranka pravdnega pooblaščenca in umre, pravdno pooblastilo s smrtjo ne preneha, temveč namesto nje v pravdo vstopijo v trenutku smrti po sili zakona njeni dediči. Če dediči pozneje formalno vstopijo v pravdo, tak vstop nima konstitutivnega, ampak le deklaratorni značaj, ker dediči niso pravdna stranka le od vstopa, ampak že od smrti prednika dalje.
V primeru, kot je obravnavani, ko se Pogodba v 6. členu sklicuje na Dogovor 2009, v tem pa je določeno, v katerih primerih in na kakšen način ga je mogoče spremeniti, posebna klavzula v Pogodbi (ki bi torej določala, da so zanjo upoštevne tudi vse morebitne spremembe), ni potrebna. Vnaprejšnje strinjanje s spremembami dogovora je konzumirano.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - obnova postopka - predlog - subjektivni rok - zavrženje predloga
Od dneva vročitve sodbe sodišča v drugi zadevi, ki je bila vročena tožečima strankama 15. 12. 2014, sta imeli tožeči stranki možnost podati predlog za obnovo postopka iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP, saj sta najkasneje takrat izvedeli za nova dejstva oziroma pridobili možnost uporabiti nove dokaze. Zato je 15. 12. 2014 začel teči 30-dnevni subjektivni rok iz 396. člena ZPP. Predlog za obnovo postopka, vložen dne 11. 3. 2015, je vložen po poteku tega rok, zato je utemeljeno zavržen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081993
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZPP člen 184, 184/1.
povrnitev škode – poškodba pri delu – opustitev ukrepov varstva pri delu – odgovornost delodajalca – sprememba tožbe – stroški zdravljenja – krivda delodajalca – soprispevek oškodovanca – opustitev dolžnega nadzora – regresni zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Tožena stranka je s tem, ko je zagotovila in izvedla preverjanje oškodovanke o seznanjenosti z navodili o varnem delu 4. 1. 2005 in 18. 12. 2009 sicer opravila del dolžnega ravnanja v smislu predpisov s področja varnosti pri delu, vendar je tožena stranka dolžna vzpostaviti tudi ustrezen nadzor pri konkretnem delu v smislu ali delavci predpisana navodila tudi spoštujejo v praksi. To sicer ne pomeni, da bi vsak zaposleni delavec moral imeti stalen nadzor pri spoštovanju navodil, ki jih predpiše delodajalec. Hkrati pa tudi ne pomeni, da je delodajalec potrebno dolžnost opravil že s periodičnimi usposabljanji in preizkusi zaposlenih delavcev.
začasna nezmožnost za delo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Bolezen je lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar mora biti nepredvidljiva ali nenadna. Takšna dejstva pa mora tožnik ne samo zatrjevati, temveč tudi izkazati. Tožnik ni v ničemer izkazal, da je na dan glavne obravnave trpel takšne bolečine, ki so ga priklenile na posteljo in zaradi tega ni mogel priti na narok za glavno obravnavo. Zato predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - invalid III. kategorije
Stranski intervenient je bil v spornem obdobju sposoben za opravljanje del v skladu z odločbo ZPIZ, s katero je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bil stranski intervenient v spornem obdobju nezmožen za delo zaradi bolezni, ni utemeljen.
lastnost zavarovanca - zdravstveno zavarovanje - opravljanje samostojne poklicne dejavnosti - odjava iz zavarovanja
Zavarovanci po 5. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ so osebe, ki opravljajo samostojno gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic. Tožnik je opravljal dejavnost izvršitelja in je obveznost zdravstvenega zavarovanja nastopila z dnem vpisa izvršitelja v predpisani register ter se je zaključila z dnem izbrisa iz registra. Iz javno dostopnih podatkov AJPES-a je razvidno, da je bil tožnik iz Poslovnega registra Slovenije izbrisan kot izvršitelj dne 6. 3. 2012. S tem dnem so prenehali pogoji za zavarovanje tožnika iz naslova opravljanje samostojne poklicne dejavnosti po 5. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, zato ga je tožena stranka s tem dnem upravičeno odjavila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolezen
Tožnik je bil v spornem obdobju od 20. 3. 2014 do 22. 4. 2014 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času, in sicer 4 ure dnevno, po tem obdobju pa v polnem delovnem času, zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da v tem obdobju ni bil zmožen za delo, ni utemeljen.
ZZVZZ člen 23, 23-5, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 43/2, 44, 44/2, 44/2-1, 45, 45/1, 45/1-1, 45/1-4.
zdraviliško zdravljenje - stacionarno zdravljenje
Za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja mora biti ob podanem bolezenskem stanju iz 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja izpolnjen vsaj en pogoj pričakovanega učinka zdraviliškega zdravljenja iz 44. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pri tožnici je podano bolezensko stanje iz 4. alineje prvega odstavka 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (pri tožnici gre za artrozo velikih sklepov s funkcionalno prizadetostjo). Ker je sočasno izpolnjen tudi pogoj iz 1. alineje drugega odstavka 44. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (pri tožnici bi prišlo do bistvenega izboljšanja zdravstvenega stanja za daljši čas), je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja utemeljen.