prepozna pritožba - fikcija vročitve - zavrženje pritožbe kot prepozne - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - rok za vložitev pritožbe
Rok za vložitev pritožbe zoper sklep o davčni izvršbi je predpisan v področnem zakonu, ki ureja davčno izvršbo, zato je neutemeljen tožbeni ugovor, da rok 8 dni ni primeren za obrambo.
ZBPP člen 1, 8, 8/1, 8/1-4, 11, 11/3. ZIZ člen 55, 56.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev - izvršilni postopek - izvršilni naslov
Pri odločanju o prošnji za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z ZBPP. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da se zato pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči preverja tudi, ali prosilec izpolnjuje vsebinske pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Kolikor prosilec enega od tako določenih pogojev ne izpolnjuje, se njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne ugodi. ZBPP, poleg navedenega, posebej določa zadeve, v katerih se brezplačna pravna pomoči ne dodeli, med drugim tudi, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo
davčna izvršba - izvršilni naslov - prehodne določbe zakona - zastaralni rok - zastaranje - pretrganje zastaranja
V kolikor tožeča stranka s sklicevanjem na prehodne določbe ZDavP-2 ugovarja zastaranje pravice do odmere davka, tak ugovor v tem postopku ne pride v obzir. S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se namreč lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo uveljavljati ugovorov zoper izvršilni naslov (peti odstavek 157. člena ZDavP-2). Ti se namreč lahko uveljavljajo s pravnimi sredstvi zoper izvršilni naslov (v obravnavanem primeru s pravnimi sredstvi zoper odmerni odločbi). Navedenih ugovorov zato tudi ni mogoče z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, katerega predmet je izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi.
RTV prispevek - izterjava neplačanega RTV prispevka - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
V obravnavanem primeru je izvršilni naslov za izdajo sklepa o izvršbi Odločba o obveznosti plačila prispevka za programe RTV Slovenija za leto 2017, ki je postala izvršljiva dne 13. 6. 2018, tožnik pa obveznosti po tej določbi, to je poravnave zapadlih neplačanih prispevkov za RTV za leto 2017, ni izpolnil.
davčna izvršba - davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve - spor o obstoju terjatve - predhodno vprašanje - neobstoj izvršilnega naslova
Rubež denarne terjatve, ki jo ima davčni dolžnik do svojega dolžnika, je kot izvršilno sredstvo torej bistveno omejen - pogojen z obstojem izvršilnega naslova ali s soglasjem oziroma odsotnostjo ugovora tretje osebe (dolžnikovega dolžnika).
ZDavP-2 člen 143, 146, 157, 157/1, 157/3, 157/7. ZPP člen 11, 178a. ZIZ člen 15.
izvršba - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
V upravnem sporu tožeča stranka ne more izpodbijati izvršilnega naslova, zoper izvršilni naslov so namreč dopustna pravna sredstva v postopku, v katerem je izdan.
V času izdaje izpodbijanega sklepa so bili izpolnjeni vsi pogoji za davčno izvršbo, saj so bili izvršilni naslovi opremljeni s klavzulo izvršljivosti, davčni organ pa ni pristojen, da bi posegal v njihovo vsebino, niti ugotovitev njihove izvršljivosti.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - izpodbijanje izvršilnega naslova - dolžnikov dolžnik
Sodišče zavrača tožbene ugovore, da je izpodbijani sklep nezakonit in nepravilen, ker je dolžnikov dolžnik že pred izdajo izpodbijanega sklepa poravnal svoje obveznosti iz naslova navedene prodajne pogodbe in tako ne obstoji njegov dolg do tožnika.
Tožnik kot dolžnik izpodbija sklep o izvršbi glede sredstva izvršbe, ne more pa uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na obstoj s sklepom zarubljene terjatve, in s tem varovati pravic in pravnih koristi tretjega, saj so to pravice in pravne koristi dolžnikovega dolžnika, ki jih lahko uveljavlja le on sam.
Tretji odstavek 125. člena ZDavP-2 določa, da pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati (relativni rok), pri čemer tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o kateri je bil tožnik obveščen (drugi odstavek 126. člena ZDavP-2) in začne po pretrganju zastaranje znova teči ter se čas, ki je potekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok (četrti odstavek 126. člena ZDavP-2). Izpodbijani sklep o izvršbi je bil izdan 11. 1. 2018 (vročen 30. 1. 2018), kar pomeni, da je izdan v danem petletnem roku od dneva pretrganja zastaranja in v danem desetletnem absolutnem roku od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči.
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi je mogoče uveljavljati ugovor, da je obveznost v celoti ali delno prenehala po izdaji izvršilnega naslova in pred izdajo sklepa o davčni izvršbi. Ta ugovor je tožnik v pritožbenem postopku uveljavljal z navedbo, da je obveznost po izvršilnem naslovu prenehala na drugi podlagi (s sklenitvijo in izpolnitvijo dogovora o ureditvi medsebojnih razmerij). V tej zvezi izpolnitev obveznosti v višini 11.000,00 EUR ni sporna, saj obveznost v tem delu ni predmet izterjave po izpodbijanem sklepu. Spora tudi ni, da obveznost v preostalem delu (v znesku 1.800,01 EUR) v času izdaje izpodbijanega sklepa ni bila poravnana. Tožnik namreč zatrjuje, da je prenehala po dogovoru s potrošnico, kar v postopku davčne izvršbe ni pravno upoštevno, saj stranke ne morejo spreminjati obveznosti, ki so jim na podlagi prisilnih predpisov v javnem interesu naložene z upravnimi odločbami.
davčna izvršba - dolžnikov dolžnik - izterjava davčnega dolga od dolžnikovega dolžnika
Ker tožeča stranka kot dolžnikov dolžnik ni ravnala v skladu s sklepom o izvršbi, s katerim je bila zarubljena dolžnikova terjatev do njega kot dolžnikovega dolžnika, je prvostopenjski organ pravilno postopal po 175. členu ZDavP-2 in izdal odločbo, s katero je dolžnikovemu dolžniku naložil, da plača znesek, enak znesku zarubljene terjatve, ki bi jo moral po sklepu o izvršbi plačati na predpisane račune.
Pri postopkih davčne izvršbe je bistveno, da je izvršilni naslov izvršljiv. Tožnica sicer v tožbi navaja, da ji odločbi o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča nista bili vročeni in da bi upoštevajoč uvedbo postopka osebnega stečaja zoper tožnico morali biti le-ti vročeni stečajnemu upravitelju, s čimer posredno oporeka izvršljivosti izvršilnega naslova. Vendar sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da gre za nedopustno tožbeno novoto, saj je to okoliščino kot sporno prvič izpostavila v tožbi in prav tako ni pojasnila razlogov, zakaj tega ni storila prej.
ZDavP-2 člen 48, 48/1, 48/8, 143. ZGD-1 člen 667, 667/1, 672.
davčna izvršba - statusno preoblikovanje - statusno preoblikovanje iz s.p. v d.o.o. - prenos obveznosti
V primeru statusnega preoblikovanja pride do prenosa podjetja na novo (prevzemno) kapitalsko družbo, ki prevzame vse pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Če družba teh obveznosti ne izpolni, pa je zaradi pravne narave statusne oblike podjetnika posameznika in s tem povezane odgovornosti določena subsidiarna odgovornost fizične osebe z vsem njenim premoženjem.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izvršljivost odločbe
Kršiteljica je bila poučena, da kolikor zahteve za sodno varstvo ne vloži, lahko plača tudi polovico izrečene globe. Kot izhaja iz spisovnega gradiva upravnega organa, kršiteljica pravnega sredstva (zahteve za sodno varstvo) zoper izdan plačilni nalog ni vložila, tega pa ne uveljavlja niti v tožbi pred tem sodiščem, zaradi česar je predmetni plačilni nalog postal pravnomočen in izvršljiv in je tako bila odločitev tožene stranke o začetku izvršbe pravilna in zakonita.
izterjava nedenarne terjatve - izvršilni naslov - uveljavljanje ugovorov v zvezi z izvršilnim naslovom - izpodbijanje izvršilnega naslova
V postopku davčne izvršbe je bistveno le, da je izvršilni naslov postal izvršljiv, kar v obravnavanem primeru ni sporno, zato so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na izvršilni naslov, neutemeljeni.
davčna izvršba - zastaranje - napačna uporaba materialnega prava
ZDavP-2 ureja zastaranje pravice do izterjave davka ureja v določbah 125. in 126. člena, ki smiselno veljajo tudi v primerih, kot je obravnavani, ko davčni organ na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. Upravni organ je glede ugotovitve zastaranja terjatev uporabil napačno materialno pravo, saj temelji odločitev o zastaranju na določbah OZ, namesto na določbah ZDavP-2. Izpodbijana sklepa sta zato nezakonita.
davčna izvršba - izvršilni naslov - obrazložitev upravnega akta - pravnomočnost in izvršljivost izvršilnega naslova
Trditev, da v izreku izpodbijanega sklepa niso navedeni izvršilni naslovi, ne drži. Kot izvršilni naslovi so navedeni izvršljivi obračuni davka (obračuni REK-1, REK-2 in DDV-O) ter izvršljiva odločba o odmeri davka. Kot tožniku pravilno pojasni tožena stranka pritožba zoper odmerno odločbo ne zadrži njene izvršitve (prvi odstavek 87. člena ZDavP-2). Obračun davka pa postane izvršljiv, ko poteče rok za plačilo davka po obračunu (tretji odstavek 145. člena ZDavP-2).
ZUP člen 282, 282/1, 284, 289, 289/1, 290, 290/1. ZGO-1 člen 152, 156a.
inšpekcijski ukrep - izvršitev inšpekcijskega ukrepa - sklep o dovolitvi izvršbe - izpodbijanje izvršilnega naslova
Po določbi 292. člena ZUP se pritožba zoper sklep o izvršbi lahko nanaša le na izvršbo, ne pa na pravilnost izvršilnega naslova. Tožnica bi torej lahko ugovore, ki se nanašajo na inšpekcijsko odločbo, vključno z ugovorom glede dimenzij objekta, uveljavljala le v pritožbi zoper to odločbo, ki pa je bila zavrnjena. Predmet spornega postopka je zgolj izvršitev obveznosti, ki izhaja iz izvršljive inšpekcijske odločbe, ne pa vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvira.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Izvršba je bila začeta na podlagi izvršilnega naslova, na katerega je davčni organ, ki opravlja izvršbo, vezan. V upravnem sporu tožeča stranka izvršilnega naslova ne more izpodbijati. V postopku davčne izvršbe je bistveno le, da je izvršilni naslov postal izvršljiv, kar v obravnavanem primeru ni sporno, zato so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na izvršilni naslov neutemeljeni. Sodišče v postopku davčne izvršbe presoja le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2 ter, ali ima sklep o izvršbi sestavine, določene v 151. členu ZDavP-2.
ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/6, 156, 157, 157/7. ZP-1 člen 44, 44/1, 44/3, 44/4.
davčna izvršba - rubež denarnih sredstev - izpodbijanje izvršilnega naslova - odločba o prekršku - neplačana globa za prekršek - zastaranje - zastaralni rok
V upravnem sporu tožnik izvršilnih naslovov ne more izpodbijati, ker sta postala izvršljiva dne 3. 7. 2010 (sodba Okrajnega sodišča v Brežicah) oz. dne 9. 9. 2013 (sklep Carinskega urada). Prvostopenjski organ tako v postopku davčne izvršbe ni pristojen preverjati vročitve izvršilnega naslova tožniku in posledično izvršljivost le-tega, temveč ima zgolj pristojnost, da na podlagi izvršilnega naslova, ki je opremljen s potrdilom o izvršljivosti (kar pomeni, da je bil tožniku vročen in je imel možnost seznanitve z njim), začne za obveznost, ki ni bila plačana v predpisanem roku, davčno izvršbo.
Izvrševanje izrečenih stroškov postopka se je začelo s sklepom o davčni izvršbi z dne 12. 1. 2011, torej pred potekom dveletnega relativnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 44. člena ZP-1, ter nadaljevalo s sklepom o davčni izvršbi z dne 5. 9. 2013. Izpodbijani sklep je bil tako izdan pred potekom zastaralnih rokov za dokončanje pravočasno začete izvršbe po določbah ZDavP-2, na katere napotuje četrti odstavek 44. člena ZP-1. Relativno zastaranje pravice do izterjave pretrga oz. prekine vsako dejanje, namenjeno izterjavi, kar sklep o davčni izvršbi nedvomno je.
davčna izvršba - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - odločitev o pritožbi - zavrženje zahteve za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici
Ponovna presoja drugostopenjskega organa, ki je hkrati tudi nadzorstveni organ (organ, ki odloča o zahtevi predlagatelja za odpravo oz. razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici), ni dopustna. Odločanje slednjega o zakonitosti konkretne prvostopenjske odločbe, je izključena, če je o pritožbi ali drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo že odločal in to odločbo presodil kot zakonito. Pritožbeni organ kot nadzorstveni organ namreč ne more nadzirati samega sebe.