davčna izvršba - pritožba - upravičena oseba - dopolnitev pritožbe - zakoniti zastopnik družbe
B.B. je po nespornih podatkih spisov tako zakoniti zastopnik tožeče stranke kot tudi odgovorna oseba družbe z neomejeno odgovornostjo, zoper katerega se kot fizično osebo, vodi izvršilni postopek za obveznosti družbe. Kar nenazadnje kaže tudi na njegov položaj stranke z interesom v postopku izvršbe, predvsem pa je na podlagi vsega navedenega mogoče zaključiti, da vloga glede vlagatelja, tj. upravičenca do pritožbe, ni ne jasna in ne popolna. To pa pomeni, da bi bilo potrebno postopati po določbah ZUP o dopolnjevanju vloge in šele nato sprejeti ustrezno odločitev. Ker to ni bilo storjeno, je šteti izpodbijano odločitev o zavrženju vloge za preuranjeno in izdano v nasprotju s pravili postopka.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Ker tožnik svoje obveznosti ni poravnal, je davčni organ utemeljeno začel davčno izvršbo. Izpodbijanje izvršilnega naslova v postopku izvršbe ni več mogoče.
davčna izvršba - mednarodno sodelovanje v davčnih zadevah - vročitev v tujini - zaprosilo za izterjavo
Čeprav iz zaprosila za izterjavo izhaja podatek o vročitvi izvršilnega naslova v državi članici prosilki, Nemčiji, v upravnem spisu ni podatka oziroma dokazila o vročitvi izvršilnega naslova, niti podatka o jeziku, v katerem je bil slednji vročen, niti ni bil priložen izvršilni naslov, zato je sodišče presodilo, da podatki spisa ne zadoščajo za pravilno in skladno z določbami ZDavP-2 izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe.
upravna izvršba - odlog izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o zavrženju predloga za odlog izvršbe ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, saj ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. O tem je namreč odločeno z odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov v obravnavani zadevi. Sklep, ki ga izpodbija tožeča stranka, pa tudi ne spada v kategorijo sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
denarna kazen - izvršba - izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - izvršba s prisilitvijo
Namen izvršilnega postopka je izključno izvršitev obveznosti, ki izhaja iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, zato sodišče vsebinsko ne presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo.
ZP-1 člen 44. ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/6.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - sankcija za prekršek - zastaranje
ZP-1 v 44. členu določa zgolj rok za začetek izvrševanja izrečene sankcije za prekršek oziroma s tem povezanih obveznosti. Če se je izvrševanje začelo v rokih iz ZP-1, pa glede izterjave obveznosti iz naslova stroškov postopka napotuje na določbe ZDavP-2 o pravici do izterjave davka.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na to, da tožnici nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča zaradi deložacije ne bi smelo biti naloženo, so v tem postopku, ki se nanaša na davčno izvršbo, neupoštevni, saj v postopku izvršbe ni (več) mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Izvršilni naslov je bil izdan v drugem postopku, naloga davčnega organa, ki je izdal izpodbijani sklep, pa je, da začne in vodi ter nadaljuje davčno izvršbo za obveznost, ki ni bila plačana.
izvršba - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - davčni dolg - knjigovodska evidenca - knjigovodska kartica kot dokaz - dohodnina
Davčni organ je utemeljeno pričel davčno izvršbo, saj je iz knjigovodske evidence davčnega organa izhajalo, da tožeča stranka svojega dolga, navedenega v 4. točki izreka izpodbijanega sklepa, in sicer v tabeli od zap. št. 1 do 5, ni poravnala. Iz izpodbijanega sklepa in seznama izvršilnih naslovov namreč izhaja, da so tam navedeni izvršilni naslovi izvršljivi, navedena je tudi višina davčnega dolga (glavnice) in višina obresti. Tožeča stranka v tožbi sicer ugovarja, da zgolj presoja pravilnosti in zakonitosti sklepa o davčni izvršbi v času izdaje, ko so knjigovodske evidence izkazovale dolg, ne da bi se preverila dejanska utemeljenost dolga, pomeni kršitev postopka. Ugovarja, da je utemeljenost dolga sporna, saj je bila dohodnina napačno obračunana. S tem ugovorom tožeča stranka v bistvu izpodbija pravilnost izvršilnega naslova, na katerem med ostalim temelji izpodbijani sklep, kar pa v skladu s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 v tej fazi postopka ni dopustno. Navedena določba namreč izrecno določa, da s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova.
ZDavP-2 člen 143, 143/2, 145, 145/1, 146, 146/1, 393.
davčna izvršba - RTV prispevek - izterjava rtv prispevka - zastaranje pravice do davčne izvršbe
Ker je bil tek 5 letnega zastaralnega roka do izterjave izvršilnih naslovov pretrgan z izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe, saj gre za uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolžnik obveščen, je zastaranje začelo teči znova. Tako ni nastopilo niti relativno niti absolutno zastaranje pravice do izterjave neplačanega RTV prispevka.
okoljska škoda - prisilna poravnava - upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - obremenjevanje in uničenje okolja - sanacija posega v prostor
Terjatev iz naslova stroškov, ki nastanejo v zvezi z odstranjevanjem odpadkov, je strošek prisilne poravnave in zato potrjena prisilna poravnava na tako terjatev ne more učinkovati.
upravni spor - sklep o zavrženju pritožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
Izpodbijani akt je sklep, s katerim je organ prve stopnje pritožbo zoper opomin kot nedopustno zavrgel. Izpodbijani sklep tako ni dokončen upravni akt, s katerim bi organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice in so razlogi tožene stranke v obeh izpodbijanih odločbah, da opomin ni upravni akt,pač pa gre zgolj za dopis informativne narave, ki tožnika seznani s stanjem njegovih obveznosti ter dolžniku omogoči plačati dolg pred izvršbo, pravilni.
davčna izvršba - zastaranje terjatve - pretrganje zastaralnega roka
Poziv za plačilo predstavlja potrebno dejanje namenjeno izvršitvi in izterjavi davka in je tako v skladu z drugim odstavkom 126. člena ZDavP-2 pretrgalo tek petletnega zastaralnega roka, saj je tovrstno ravnanje pristojnega organa šteti za uradno dejanje organa, ki je pretrgalo relativni zastaralni rok.
prepozna pritožba - fikcija vročitve - zavrženje pritožbe kot prepozne - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - rok za vložitev pritožbe
Rok za vložitev pritožbe zoper sklep o davčni izvršbi je predpisan v področnem zakonu, ki ureja davčno izvršbo, zato je neutemeljen tožbeni ugovor, da rok 8 dni ni primeren za obrambo.
ZBPP člen 1, 8, 8/1, 8/1-4, 11, 11/3. ZIZ člen 55, 56.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev - izvršilni postopek - izvršilni naslov
Pri odločanju o prošnji za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z ZBPP. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da se zato pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči preverja tudi, ali prosilec izpolnjuje vsebinske pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Kolikor prosilec enega od tako določenih pogojev ne izpolnjuje, se njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne ugodi. ZBPP, poleg navedenega, posebej določa zadeve, v katerih se brezplačna pravna pomoči ne dodeli, med drugim tudi, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo
davčna izvršba - izvršilni naslov - prehodne določbe zakona - zastaralni rok - zastaranje - pretrganje zastaranja
V kolikor tožeča stranka s sklicevanjem na prehodne določbe ZDavP-2 ugovarja zastaranje pravice do odmere davka, tak ugovor v tem postopku ne pride v obzir. S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se namreč lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo uveljavljati ugovorov zoper izvršilni naslov (peti odstavek 157. člena ZDavP-2). Ti se namreč lahko uveljavljajo s pravnimi sredstvi zoper izvršilni naslov (v obravnavanem primeru s pravnimi sredstvi zoper odmerni odločbi). Navedenih ugovorov zato tudi ni mogoče z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, katerega predmet je izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi.
RTV prispevek - izterjava neplačanega RTV prispevka - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
V obravnavanem primeru je izvršilni naslov za izdajo sklepa o izvršbi Odločba o obveznosti plačila prispevka za programe RTV Slovenija za leto 2017, ki je postala izvršljiva dne 13. 6. 2018, tožnik pa obveznosti po tej določbi, to je poravnave zapadlih neplačanih prispevkov za RTV za leto 2017, ni izpolnil.
davčna izvršba - davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve - spor o obstoju terjatve - predhodno vprašanje - neobstoj izvršilnega naslova
Rubež denarne terjatve, ki jo ima davčni dolžnik do svojega dolžnika, je kot izvršilno sredstvo torej bistveno omejen - pogojen z obstojem izvršilnega naslova ali s soglasjem oziroma odsotnostjo ugovora tretje osebe (dolžnikovega dolžnika).
ZDavP-2 člen 143, 146, 157, 157/1, 157/3, 157/7. ZPP člen 11, 178a. ZIZ člen 15.
izvršba - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
V upravnem sporu tožeča stranka ne more izpodbijati izvršilnega naslova, zoper izvršilni naslov so namreč dopustna pravna sredstva v postopku, v katerem je izdan.
V času izdaje izpodbijanega sklepa so bili izpolnjeni vsi pogoji za davčno izvršbo, saj so bili izvršilni naslovi opremljeni s klavzulo izvršljivosti, davčni organ pa ni pristojen, da bi posegal v njihovo vsebino, niti ugotovitev njihove izvršljivosti.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - izpodbijanje izvršilnega naslova - dolžnikov dolžnik
Sodišče zavrača tožbene ugovore, da je izpodbijani sklep nezakonit in nepravilen, ker je dolžnikov dolžnik že pred izdajo izpodbijanega sklepa poravnal svoje obveznosti iz naslova navedene prodajne pogodbe in tako ne obstoji njegov dolg do tožnika.
Tožnik kot dolžnik izpodbija sklep o izvršbi glede sredstva izvršbe, ne more pa uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na obstoj s sklepom zarubljene terjatve, in s tem varovati pravic in pravnih koristi tretjega, saj so to pravice in pravne koristi dolžnikovega dolžnika, ki jih lahko uveljavlja le on sam.
Tretji odstavek 125. člena ZDavP-2 določa, da pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati (relativni rok), pri čemer tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o kateri je bil tožnik obveščen (drugi odstavek 126. člena ZDavP-2) in začne po pretrganju zastaranje znova teči ter se čas, ki je potekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok (četrti odstavek 126. člena ZDavP-2). Izpodbijani sklep o izvršbi je bil izdan 11. 1. 2018 (vročen 30. 1. 2018), kar pomeni, da je izdan v danem petletnem roku od dneva pretrganja zastaranja in v danem desetletnem absolutnem roku od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči.