davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika
Tožnik tekom postopka ni predložil nobenih dokazil za svoje trditve, zato je imel prvostopenjski organ zadostno dejansko in pravno podlago, da je za poplačilo neplačanih davčnih obveznosti z izvršbo posegel tudi na terjatev, ki jo ima davčni dolžnik do tožnika na podlagi "Prodajne pogodbe z dne 15. 6. 2010".
V izvršilnem postopku ugovorov, ki se nanašajo na samo odmero prispevka, ni več mogoče uspešno uveljavljati. Prav tako v postopku, ki se nanaša na izvršbo, ni mogoče uspešno uveljavljati ugovora ničnosti odmerne odločbe.
davčna izvršba - izterjava neplačanega RTV prispevka - izvršba na denarne prejemke - ugovor izvršljivosti - vročitev odločbe
Da je bila tožniku odločba, ki se izvršuje, pravilno vročena na naslovu, čeprav tam v času vročitve ni več opravljal podjetniške dejavnosti, izkazuje podpis na vročilnici odločbe, za katerega tožnik v postopku ne trdi, da ni njegov.
stečaj samostojnega podjetnika posameznika - dohodnina - izpodbijanje izvršilnega naslova - davčna izvršba - dohodek iz opravljanja dejavnosti
Pri dohodnini gre za davek, ki je vezan na posameznika kot fizično osebo in torej za obveznost osebne narave. To velja tudi v primeru, ko dohodek, ki je vir dohodnine, predstavlja dohodek iz opravljanja dejavnosti. V takšnem primeru se pravne posledice stečajnega postopka nad samostojnim podjetnikom kot gospodarskim subjektom, ki je bil zaključen po ZFPPIPP oziroma ZPPSL, ne raztezajo na obveznosti, ki so povezane z davčnim zavezancem kot fizično osebo v zvezi z obveznostjo iz naslova dohodnine. Zato je pravilno stališče obeh davčnih organov, da s stečajem tožnika kot samostojnega podjetnika njegova obveznost iz naslova neplačane dohodnine, odmerjene z izvršljivo odločbo, ni prenehala.
V zvezi z ugovorom, da tožnik ne more biti zavezanec za plačilo nadomestila za stavbno zemljišče, je že drugostopenjski organ pojasnil, da gre pri tem smiselno za ugovor, s katerim se v postopku davčne izvršbe izpodbija izvršilni naslov, kar pa, skladno z določbo 157. člena ZDavP-2, ni dopustno.
upravna izvršba - davčna izvršba - izvršilni naslov - odredba
Z odredbami, ki se predlagajo v izvršbo, se ne odloča o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke in torej ne gre za konkreten upravni akt, ki se izvršuje v upravni (davčni) izvršbi, temveč gre, ne le po nazivu, temveč tudi po vsebini, za izvedbeni akt - finančni nalog, s katerim je minister zgolj odredil izplačilo (z odločbo in pogodbo) dodeljenih zneskov. Pri tem gre za dodelitev iz sredstev, ki so bila že na podlagi zakona (2. odstavka 82. člena ZMed) predvidena za določen namen in s tem izločena iz sredstev tožeče stranke, ki jih zato ne more šteti za svoja. Takšno stališče je zavzelo tudi že Vrhovno sodišče. Čim je tako in odredbe niso odločbe, pa ni podan izvršilni naslov iz 146. člena ZDavP-2, s tem pa ni izpolnjena formalna predpostavka za dopustnost izvršbe.
prisilna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - ugovor izvršljivosti
Ker se s sklepom o dovolitvi izvršbe ugotavlja izvršljivost izvršilnega naslova, izvršljivost izvršilnega naslova pa je tudi predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je mogoče izvršbo dovoliti, je ta okoliščina lahko predmet presoje v upravnem sporu.
izvršba - izvršba po drugi osebi - plačilo stroškov izvršbe
Tožeča stranka s trditvijo, da ni prejela pogodbe, sklenjene med prvostopnim organom in izvajalcem del, ne more biti uspešna. Tožeča stranka ni stranka tega pogodbenega razmerja, s cenami določenimi po predmetni pogodbi pa je tožeča stranka seznanjena z izpodbijano odločbo, tudi glede tega pa tožeča stranka nobenih konkretnih ugovorov ni postavila.
Ker so po določbah ZDavP-2 (87. člen) izvršljive že prvostopenjske odmerne odločbe, odločitev druge stopnje oziroma vložene pritožbe, na katere se sklicuje tožeča stranka, niso bistvene, saj ne ovirajo izvršitve in s tem izdaje sklepa o davčni izvršbi.
Brez pravne podlage je tudi tožbeni ugovor o prepovedi davčne izvršbe zoper mladoletno osebo. Ne iz splošnih določb ZDaP-2 in ne iz tistih določb, ki se nanašajo na davčno izvršbo, namreč kaj takega ne sledi. Seveda pa tožnica kot mladoletna oseba lahko nastopa v postopku, tudi v postopku davčne izvršbe, le po zakonitih zastopnikih, to je svojih starših.
Davčni organ je po zakonu upravičen zarubiti tiste terjatve davčnega dolžnika, ki so v času izdaje sklepa o davčni izvršbi na denarno terjatev dolžnika nesporni, kar izhaja iz poslovnih knjig in listin. V obravnavanem primeru tožnik glede terjatev davčnega dolžnika do njega ni izkazal, da bi te terjatve v času pred izdajo izpodbijanega sklepa prerekal ali poravnal. Morebitno tožnikovo pričakovanje nadaljnjih kompenzacij oz. pobotov pa na zakonitost izpodbijanega sklepa ne more vplivati.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odlog upravne izvršbe - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba, s katero je bil zavrnjen predlog za odlog upravne izvršbe, je po svoji vsebini sklep, četudi ima naziv odločbe, ker se nanaša na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in ne vsebuje odločitve o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Takšno obveznost tožeče stranke je vseboval že izvršilni naslov, to je inšpekcijska odločba.
ZBPP člen 24. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-1. ZPP člen 178a.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve - vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi - izvršba denarne kazni, ki jo izreče sodišče - nepristojnost sodišča za izdajo sklepa o izvršbi
Iz določbe 178.a člena ZPP izhaja, da je za izvršitev denarne kazni, ki jo izreče sodišče na podlagi tega zakona pristojen davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, kar pomeni, da je predmetni sklep o izvršbi izdalo Okrajno sodišče v Kopru, ki zanj ni bilo pristojno. V zadevi zato ni mogoče zaključiti, da prosilka za brezplačno pravno pomoč z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi nima verjetnega izgleda za uspeh.
ZUS-1 člen 2. ZUP člen 99/1, 290. ZGO-1 člen 114, 120, 120/1, 146, 146/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep, ki ga na podlagi 290. člena ZUP izda organ, pristojen za upravno izvršbo, praviloma ne predstavlja upravnega akta v smislu določbe 2. člena ZUS-1, saj s takim sklepom ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. Vendar pa iz stališča Vrhovnega sodišča RS izhaja, da to ne velja, če tožeča stranka zatrjuje, da je obveznost, naložena z izvršilnim naslovom, že izvršila, ali pa da je z izpodbijanim sklepom prišlo do kakšnega drugega posega v njene pravice.
Odločitev tožene stranka odpravlja sklep o prekinitvi postopka, ki je odločitev procesne narave, zato tožena stranka ni bila dolžna ravnati skladno z določbo 4. odstavka 246. člena ZUP in vložene pritožbe dolžnika ni bila dolžna poslati v odgovor dolžnikovemu dolžniku.
ZP-1 člen 57. ZdavP-2 člen 146, 146/1, 157, 157/5.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - povprečnina in stroški prekrškovnega postopka - izpodbijanje izvršilnega naslova
V postopku davčne izvršbe se ne ugotavlja, ali je izvršilni naslov pravilen in zakonit. Zato se ugovorov v tej smeri v pritožbenem postopku ne presoja; v to presojo pa se ne more spuščati niti sodišče v upravnem sporu.
davčna izvršba - izvršilni naslov - klavzula o izvršljivosti - davčna izvršba na nedenarne prejemke
Sklep o izvršbi mora vsebovati vse z zakonom predpisane sestavine, tudi v 3. točki 151. člena ZDavP-2 zahtevan podatek o izvršilnem naslovu, z navedbo, kdaj je nastopila izvršljivost.
Tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na sam izračun oziroma utemeljenost izračuna dolgovanega zneska, v postopku izvršbe ni mogoče uveljavljati.