ZP-1 člen 56a, 57, 60. ZDavP-2 člen 146. ZUP člen 146, 179.
globa za prekršek - plačilni nalog - plačilo polovičnega zneska globe - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - potrdilo o izvršljivosti
Tožnik je sicer v 8-dnevnem roku poravnal polovične zneske glob, vendar je s podano zahtevo za sodno varstvo boniteto plačila polovičnih zneskov glob v skladu s 56.a členom ZP-1 v povezavi z njegovim 60. členom izgubil. Zato je predlagatelj izvršbe davčnemu organu utemeljeno v izterjavo posredoval še preostale polovične zneske glob.
Niti po določbah ZDavP-2 niti po določbah ZUP davčni organ ni pristojen za to, da bi preverjal pravilnost in zakonitost v postopku o prekršku izdanih izvršilnih naslovov in posledično, da bi preverjal, ali je potrditev izvršljivosti na njih pravilna.
Tožnik je z vlogo, ki jo je vložil hkrati s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi, zahteval zadržanje začete davčne izvršbe. Tega glede na določbo četrtega odstavka 157. člena ZDavP-2 ne more zahtevati, saj na razloge za zadržanje začete davčne izvršbe pazi davčni organ po uradni dolžnosti. V takšnih primerih gre torej za odločanje po uradni dolžnosti, merilo za odločitev pa je presoja davčnega organa, ali bi bilo mogoče pritožbi ugoditi. Odlog sicer lahko predlaga tudi stranka, vendar organ ni vezan na predlog, ampak ima ta le naravo pobude. Po presoji sodišča takšna zakonska ureditev ne pomeni niti neustavne pravne praznine niti kršitve posameznih členov Ustave RS. Davčni organ je zato tožnikovo zahtevo pravilno zavrgel.
upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - plačilo stroškov upravne izvršbe - specifikacija stroškov - obrazložitev odločbe
Na podlagi sklepa o začasnem obračunu stroškov upravne izvršbe ni mogoče ugotoviti, ali so bili stroški izvršbe potrebni in če so sploh nastali. Izpodbijanega sklepa zato ni mogoče preizkusiti.
globa za prekršek - sodna taksa - davčna izvršba - pritožba zoper sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
Ker s pritožbo zoper sklep o (davčni) izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, tovrstni tožnikovi ugovori tudi za presojo v tem upravnem sporu niso relevantni.
izvršba - davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - spornost terjatev
Davčni organ je po zakonu upravičen zarubiti tiste terjatve davčnega dolžnika, ki so v času izdaje sklepa o davčni izvršbi na denarno terjatev dolžnika nesporne, kar izhaja iz poslovnih knjig in listin. Spornost terjatev pa mora v postopku izkazati dolžnikov dolžnik.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi
Vprašanje, ali so v konkretnem primeru podane vse okoliščine iz 55. člena ZIZ, je lahko le predmet izvršilnega postopka, v katerem odloča pristojno sodišče po tem, ko bi bil ugovor zoper sklep o izvršbi vložen, in ne stvar presoje organa za BPP.
globa za prekršek - izvršba - zastaranje - zastaralni rok
ZP-1 (44. člen) določa le relativni in absolutni rok za začetek postopka izvršbe. Zastaralnih rokov za dokončanje v predpisanem roku začetega izvršilnega postopka ne določa. Zastaranje pravice do izterjave davka je v ZDavP-2, veljavnem v času izdaje izpodbijanega sklepa, sicer urejeno v določbah 125. in 126. člena in ne v tretjem delu zakona (Davčna izvršba), po katerem skladno s 156. členom davčni organ postopa tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. S smiselno uporabo določb ZDavP-2 o zastaranju pravice do izterjave (davka), ki ob upoštevanju četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2 veljajo tudi za denarne kazni in globe ter stroške postopka o prekršku, ki jih odmeri oziroma izreka davčni organ, pa tožena stranka zastaralni rok za izvršitev sankcije omeji v korist tožeče stranke. Stališče, da je z uporabo določb ZDavP-2 o zastaranju zastaralni rok za izvršitev sankcije (brez pravne podlage) podaljšan, zato ni utemeljeno.
kmetijska zemljišča - prodaja kmetijskega zemljišča na javni dražbi - stranka v postopku - lastnik zemljišča
V primeru, ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča na javni dražbi v izvršilnem postopku, sicer ne gre za pravni posel na podlagi pogodbe, vendar pa je po presoji sodišča ob analogni uporabi drugega odstavka 22. člena ZKZ, po katerem je stranka postopka tudi prodajalec zemljišča, lastniku zemljišča treba priznati status stranke tudi v postopku odobritve pravnega posla.
ZDavP-2 člen 146, 146/1, 156, 202. ZUP člen 169, 169/1, 179, 300.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - globa za prekršek - potrdilo o pravnomočnosti - potrdilo o izvršljivosti - odprava oziroma sprememba plačilnega naloga
Prvostopenjski organ je izvršbo uvedel na podlagi plačilnega naloga, opremljenega s klavzulo o izvršljivosti in pravnomočnosti. Navedena klavzula oziroma potrdilo predstavlja potrdilo v smislu 179. člena ZUP in se zato, glede na prvi odstavek 169. člena ZUP, to, kar je v njem vsebovano, šteje za dokazano.
Glede na tožbene navedbe, da postopek v zvezi s prekrškom na Vrhovnem sodišču RS še ni končan, sodišče dodaja, da ima tožnik v primeru, če je odločba, na podlagi katere je bila opravljena izvršba, pozneje odpravljena ali spremenjena, pravico zahtevati, da se mu vrne, kar mu je bilo vzeto v izvršilnem postopku.
upravna izvršba - stroški upravne izvršbe po drugi osebi - davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti
Ker tožnik stroškov upravne izvršbe po drugi osebi ni poravnal, je prvostopenjski organ utemeljeno izdal izpodbijani sklep o davčni izvršbi. Na sklepu predlagatelja, ki je izvršilni naslov, je potrdilo o izvršljivosti, kot je predpisano v 146. členu ZDavP-2. To potrdilo pomeni potrdilo v smislu 179. člena ZUP. Kar je v njem vsebovano, se zato, glede na prvi odstavek 169. člena ZUP, šteje za dokazano.
izvršba - posredovanje osebnih podatkov upniku - dolžnost posredovanja podatkov - pravni interes - izvršilni naslov - izvršljivost sodne odločbe
V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožeča stranka izkazala pravni interes za posredovanje podatkov, ki se nanašajo na dolžnika (šesti odstavek 4. člena ZIZ), s tem, ko je za utemeljitev izkazanega pravnega interesa predložila sklep o izvršbi, ki pa ni opremljen s klavzulo pravnomočnosti. Tak sklep ne more biti izvršilni naslov, ker ne ustreza definiciji izvršilnega naslova iz 17. člena ZIZ. Predložena sodna odločba (sklep o izvršbi) ni izvršljiva sodna odločba, ker na njej ni oznake, da je pravnomočna.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - globa za prekršek - zahteva za sodno varstvo
Obravnavani izvršilni postopek je bil začet na podlagi osmega odstavka 57. člena ZP-1, po katerem prekrškovni organ tudi v primeru, ko globa in stroški postopka niso plačani po pravnomočnosti sklepa oziroma sodbe o zavrženju ali zavrnitvi zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, ravna enako, kot če kršitelj ne plača globe v predpisanem roku in v znesku, določenem v plačilnem nalogu, in ne vloži zahteve za sodno varstvo. To pa po presoji sodišča pomeni, da se pri izvršbi upošteva v plačilnem nalogu navedena (celotna) denarna kazen, za izvršbo katere je pristojen davčni organ, in (morebitni) že plačani zneski.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-5. ZIZ člen 287. Pravilnik o strokovnem izobraževanju ter programu, pogojih in načinu opravljanja preizkusov znanja izvršiteljev člen 15.
izvršitelj - preizkus znanja - čas za pripravo na preizkus znanja - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - škodljive posledice za tožnika - pomembno pravno vprašanje - zavrženje tožbe
Iz 15. člena Pravilnika o strokovnem izobraževanju ter programu, pogojih in načinu opravljanja preizkusov znanja izvršiteljev izhaja, da se odločba, s katero ministrstvo izvršitelju naloži preizkus znanja, pošlje izvršitelju najmanj tri mesece pred iztekom roka iz 287. člena ZIZ. V konkretnem primeru je sporno spoštovanje tega roka ter s tem povezano vprašanje ustreznosti časa, ki ga je imel tožnik za pripravo na preizkus. Iz odgovora tožene stranke in listin, ki so v spisih, pa nesporno izhaja, da je tožnik pristopil k izpitu in ga v roku iz odločbe tudi opravil. Očitno je torej, da izpodbijana odločba zanj nima škodljivih posledic. Ker tudi ni videti, da bi se v konkretnem primeru postavljalo oziroma reševalo pomembno pravno vprašanje, je sodišče tožbo zavrglo iz razloga po 5. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Tožnik takse, katere plačilo mu je bilo naloženo s plačilnim nalogom, ki predstavlja izvršilni naslov, ni plačal. Zato je prvostopenjski organ na predlog predlagatelja utemeljeno izdal izpodbijani sklep.
Ker tožnik tega, kar mu je bilo naloženo z izvršilnim naslovom ni izpolnil, je prvostopni organ utemeljeno izdal sklep o izvršbi in s tem začel davčno izvršbo.
ZIZ člen 281, 281/1, 281/1-7, 287, 287/1, 287/1-1. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. URS člen 15, 15/3.
razrešitev izvršitelja - obsodba za kaznivo dejanje - začasna odredba - težko popravljiva škoda - načelo sorazmernosti - dokazno breme - ureditvena začasna odredba
Z začasno odredbo po 2. odstavku 32. člena ZUS-1 bi sodišče lahko zadržalo izvrševanje izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, to pomeni do izdaje in vročitve prvostopenjske odločbe strankam postopka, kajti splošni presoji načela sorazmernosti, ki jo je na načelni ravni opravil že zakonodajalec s tem, ko je omenjene posledice izdaje odločbe uredil v zakonu, mora slediti še konkretna sodna presoja načela sorazmernosti (3. odstavek 15. člena Ustave) glede na dejanske okoliščine posamičnega primera v povezavi z določeno človekovo pravico, če jo tožnik uveljavlja kot škodo v obrazložitvi zahteve za izdajo začasne odredbe. Tožnik je v obrazložitvi zahteve za izdajo začasne odredbe škodo vezal na dve ustavni pravici in sicer na pravico iz 3. odstavka 49. člena Ustave in na ustavno pravico do socialne varnosti iz 50. člena Ustave, vendar pa je to storil na tak način, da ni zadostil dokaznemu standardu, ki se zahteva v zvezi z opredeljevanjem škode in verjetnostjo nastanka težko popravljive škode.
Tožnik ne more kopičiti zahtev za izdajo začasne odredbe. Začasna odredba po 3. odstavku 32. člena ZUS-1 pride v poštev takrat, kadar ni mogoče izdati začasne odredbe po 2. odstavku 32. člena ZUS-1 zaradi specifičnosti izvrševanja akta, ki je predmet izpodbijanja v upravnem sporu; druge vrste začasne odredbe v upravnem sporu pa ni mogoče izdati.
globa za prekršek - davčna izvršba - zastaranje izvršitve
Upoštevaje določbe 44. člena ZP-1 je za pričetek teka zastaralnega roka, tako subjektivnega kot objektivnega, odločilna pravnomočnost odločbe, s katero je bila sankcija izrečena.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika
V primeru davčne izvršbe na denarno terjatev dolžnika lahko dolžnikov dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ugovarja, da dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen ali da dolg še ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa. Glede na pravni učinek sklepa je z ugovorom dopustno uveljavljati le dejstva in okoliščine, ki so obstajale oziroma nastopile do vročitve sklepa o izvršbi.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izvršilni postopek - ugovorni razlogi
Sodišče je v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov, dokler obstaja, in sicer tako kot se ta glasi in ne more presojati njegove pravilnosti in zakonitosti ter vanj posegati. Iz upravnih spisov pa je razvidno, da tožnica ni podala razlogov po 55. členu ZIZ, ki bi lahko preprečevali izvršbo oz. ni izkazala dejstev in okoliščin, ki preprečujejo izvršbo in zaradi katerih bi bilo v skladu z navedeno določbo ZIZ predmetnemu sklepu o izvršbi mogoče z uspehom ugovarjati.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka
glede na podatke spisa prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh v zadevi, saj vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi po izteku zakonskega roka ni opravičil. Tudi v tožbi ne navaja okoliščin, zaradi katerih brez svoje krivde v ugovoru podanih razlogov ni mogel uveljavljati v rednem ugovornem postopku.