izvršitelj - razrešitev izvršitelja - pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje - nevestno delo v službi
Ker gre v konkretnem primeru za kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 262. členu KZ, pri čemer gre za nevestno delo izvršitelja pri opravljanju dejanj izvršbe, je ob legitimnosti cilja ničelne tolerance moralne nevrednosti oziroma oškodovanja javnega zaupanja, poseg tožene stranke v pravico tožnika iz 1. odst. 50. člena Ustave ustavno dopusten (test legitimnosti); z izpodbijanim ukrepom je mogoče zadovoljiti legitimen cilj (test primernosti) in je tudi nujen, saj če v takem primeru tožena stranka ne bi razrešila izvršitelja, legitimnega cilja ničelne tolerance ne bi bilo mogoče uresničevati (test nujnosti). Poseg je po oceni sodišča tudi sorazmeren v ožjem pomenu besede, saj je tožniku z izpodbijanim aktom onemogočeno samo opravljanje dejavnosti izvršbe in zavarovanja, ni pa kakor koli dodatno omejen pri pridobivanju dohodka, službe, kvalifikacij in ustvarjanja pogojev za socialno varnost, in je zato poseg v tožnikovo pravico sorazmeren z javnimi koristmi strank v postopkih izvršbe, ki so z vidika varstva človekovih pravic zelo pomembne in občutljive ter zahtevajo visoko stopnjo strokovnosti in profesionalne etike izvajalcev te dejavnosti.
davčna izvršba - globa za prekršek - sklep o izvršbi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe je prvostopenjski upravni organ ugotovil, da je postal plačilni nalog izvršljiv. Določil je tudi ustanove, pri katerih ima tožnik denarna sredstva in način njihove zarubitve. Gre za sklep procesne narave, ki ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi. S sklepom ni bilo poseženo v tožnikov pravni položaj, zato tudi glede na določbo 2. člena ZUS-1 ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.
sodna taksa - izvršba - davčna izvršba - slabo premoženjsko stanje dolžnika - oprostitev plačila sodne takse - zastaranje
Slabo premoženjsko stanje dolžnika ni razlog za ustavitev izvršbe. Socialni položaj dolžnika je v davčnem izvršilnem postopku varovan z določbami 159. in 160. člena ZDavP-2, ki določajo denarne prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti, in omejitve davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke, ki jih mora pri opravi rubeža upoštevati banka.
Tožnik v postopku davčne izvršbe ne more z uspehom uveljavljati oprostitve plačila sodne takse, saj se ta skladno z določbami ZST-1 uveljavlja v sodnem postopku, za katerega je taksa predpisana.
Po 9. členu ZST-1 pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v petih letih od zapadlosti takse v plačilo.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - pobot
Pogoji za pobot niso bili podani, saj terjatev, ki jo je uveljavljala tožeča stranka nasproti davčnemu dolžniku, ni bila nesporna in kot taka tudi ni bila čista.
Upravno sodišče je sicer dovolilo odložitev izvršitve prisilne izterjave neporavnanih denarnih kazni po sklepu o davčni izvršbi. Vendar je začasna odredba preprečevala realizacijo sklepa o izvršbi od dneva njene pravnomočnosti do pravnomočne odločitve sodišča o glavni stvari. Z začasno odredbo je bila torej odložena le nadaljnja izvršba po obravnavanem sklepu, ni pa vplivala na izvršbo v času pred učinkovanjem zadržanja.
izvršba - davčna izvršba - izvršba na terjatve dolžnika - naknadna odprava izvršilnega naslova
Izvršilni naslov predstavlja izvršljiva odločba davčnega organa, ki je bila sicer kasneje odpravljena, vendar pa ta okoliščina na zakonitost izpodbijanega sklepa o izvršbi ne vpliva, saj je v času izdaje spornega sklepa navedeni izvršilni naslov obstajal.
izvršba - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
V 157. členu ZDavP-2 je določeno, da je zoper sklep o izvršbi dovoljena pritožba, s katero pa ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. Zato so neutemeljeni vsi pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na odločbo, ki se izvršuje z izpodbijanim sklepom.
globa za prekršek - davčna izvršba - sklep o izvršbi - izrek sklepa o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - slabo socialno stanje dolžnika
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Tožnik tako tudi v upravnem sporu, katerega predmet je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, ne more z uspehom uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na prekršek in na odmero izrečene sankcije.
Slabo premoženjsko stanje tožnika in njegove družine ni okoliščina, od katere je odvisna uvedba postopka davčne izvršbe. V izvršilnem postopku je socialno stanje dolžnika varovano z zakonsko določenim izvzetjem in omejitvami izvršbe, ki so s sklicevanjem na določbe drugega in tretjega odstavka 166. člena ZDavP-2 v izpodbijanem sklepu upoštevane.
Izpodbijani sklep ne vsebuje sredstva davčne izvršbe, niti banke in hranilnice, ki naj bi po sklepu (kot izhaja iz njegovega poimenovanja) zarubila tožnikova denarna sredstva. Zato je izrek neskladen z določbo 151. člena ZDavP-2.
Tožnik je z vlogo, ki jo je vložil hkrati s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi, zahteval zadržanje začete davčne izvršbe. Tega glede na določbo četrtega odstavka 157. člena ZDavP-2 ne more zahtevati, saj na razloge za zadržanje začete davčne izvršbe pazi davčni organ po uradni dolžnosti. V takšnih primerih gre torej za odločanje po uradni dolžnosti, merilo za odločitev pa je presoja davčnega organa, ali bi bilo mogoče pritožbi ugoditi. Odlog sicer lahko predlaga tudi stranka, vendar organ ni vezan na predlog, ampak ima ta le naravo pobude. Po presoji sodišča takšna zakonska ureditev ne pomeni niti neustavne pravne praznine niti kršitve posameznih členov Ustave RS. Davčni organ je zato tožnikovo zahtevo pravilno zavrgel.
ZP-1 člen 56a, 57, 60. ZDavP-2 člen 146. ZUP člen 146, 179.
globa za prekršek - plačilni nalog - plačilo polovičnega zneska globe - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - potrdilo o izvršljivosti
Tožnik je sicer v 8-dnevnem roku poravnal polovične zneske glob, vendar je s podano zahtevo za sodno varstvo boniteto plačila polovičnih zneskov glob v skladu s 56.a členom ZP-1 v povezavi z njegovim 60. členom izgubil. Zato je predlagatelj izvršbe davčnemu organu utemeljeno v izterjavo posredoval še preostale polovične zneske glob.
Niti po določbah ZDavP-2 niti po določbah ZUP davčni organ ni pristojen za to, da bi preverjal pravilnost in zakonitost v postopku o prekršku izdanih izvršilnih naslovov in posledično, da bi preverjal, ali je potrditev izvršljivosti na njih pravilna.
upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - plačilo stroškov upravne izvršbe - specifikacija stroškov - obrazložitev odločbe
Na podlagi sklepa o začasnem obračunu stroškov upravne izvršbe ni mogoče ugotoviti, ali so bili stroški izvršbe potrebni in če so sploh nastali. Izpodbijanega sklepa zato ni mogoče preizkusiti.
globa za prekršek - sodna taksa - davčna izvršba - pritožba zoper sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
Ker s pritožbo zoper sklep o (davčni) izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, tovrstni tožnikovi ugovori tudi za presojo v tem upravnem sporu niso relevantni.
izvršba - davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - spornost terjatev
Davčni organ je po zakonu upravičen zarubiti tiste terjatve davčnega dolžnika, ki so v času izdaje sklepa o davčni izvršbi na denarno terjatev dolžnika nesporne, kar izhaja iz poslovnih knjig in listin. Spornost terjatev pa mora v postopku izkazati dolžnikov dolžnik.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi
Vprašanje, ali so v konkretnem primeru podane vse okoliščine iz 55. člena ZIZ, je lahko le predmet izvršilnega postopka, v katerem odloča pristojno sodišče po tem, ko bi bil ugovor zoper sklep o izvršbi vložen, in ne stvar presoje organa za BPP.
globa za prekršek - izvršba - zastaranje - zastaralni rok
ZP-1 (44. člen) določa le relativni in absolutni rok za začetek postopka izvršbe. Zastaralnih rokov za dokončanje v predpisanem roku začetega izvršilnega postopka ne določa. Zastaranje pravice do izterjave davka je v ZDavP-2, veljavnem v času izdaje izpodbijanega sklepa, sicer urejeno v določbah 125. in 126. člena in ne v tretjem delu zakona (Davčna izvršba), po katerem skladno s 156. členom davčni organ postopa tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. S smiselno uporabo določb ZDavP-2 o zastaranju pravice do izterjave (davka), ki ob upoštevanju četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2 veljajo tudi za denarne kazni in globe ter stroške postopka o prekršku, ki jih odmeri oziroma izreka davčni organ, pa tožena stranka zastaralni rok za izvršitev sankcije omeji v korist tožeče stranke. Stališče, da je z uporabo določb ZDavP-2 o zastaranju zastaralni rok za izvršitev sankcije (brez pravne podlage) podaljšan, zato ni utemeljeno.
kmetijska zemljišča - prodaja kmetijskega zemljišča na javni dražbi - stranka v postopku - lastnik zemljišča
V primeru, ko gre za prodajo kmetijskega zemljišča na javni dražbi v izvršilnem postopku, sicer ne gre za pravni posel na podlagi pogodbe, vendar pa je po presoji sodišča ob analogni uporabi drugega odstavka 22. člena ZKZ, po katerem je stranka postopka tudi prodajalec zemljišča, lastniku zemljišča treba priznati status stranke tudi v postopku odobritve pravnega posla.
upravna izvršba - stroški upravne izvršbe po drugi osebi - davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti
Ker tožnik stroškov upravne izvršbe po drugi osebi ni poravnal, je prvostopenjski organ utemeljeno izdal izpodbijani sklep o davčni izvršbi. Na sklepu predlagatelja, ki je izvršilni naslov, je potrdilo o izvršljivosti, kot je predpisano v 146. členu ZDavP-2. To potrdilo pomeni potrdilo v smislu 179. člena ZUP. Kar je v njem vsebovano, se zato, glede na prvi odstavek 169. člena ZUP, šteje za dokazano.
ZDavP-2 člen 146, 146/1, 156, 202. ZUP člen 169, 169/1, 179, 300.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - globa za prekršek - potrdilo o pravnomočnosti - potrdilo o izvršljivosti - odprava oziroma sprememba plačilnega naloga
Prvostopenjski organ je izvršbo uvedel na podlagi plačilnega naloga, opremljenega s klavzulo o izvršljivosti in pravnomočnosti. Navedena klavzula oziroma potrdilo predstavlja potrdilo v smislu 179. člena ZUP in se zato, glede na prvi odstavek 169. člena ZUP, to, kar je v njem vsebovano, šteje za dokazano.
Glede na tožbene navedbe, da postopek v zvezi s prekrškom na Vrhovnem sodišču RS še ni končan, sodišče dodaja, da ima tožnik v primeru, če je odločba, na podlagi katere je bila opravljena izvršba, pozneje odpravljena ali spremenjena, pravico zahtevati, da se mu vrne, kar mu je bilo vzeto v izvršilnem postopku.
izvršba - posredovanje osebnih podatkov upniku - dolžnost posredovanja podatkov - pravni interes - izvršilni naslov - izvršljivost sodne odločbe
V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožeča stranka izkazala pravni interes za posredovanje podatkov, ki se nanašajo na dolžnika (šesti odstavek 4. člena ZIZ), s tem, ko je za utemeljitev izkazanega pravnega interesa predložila sklep o izvršbi, ki pa ni opremljen s klavzulo pravnomočnosti. Tak sklep ne more biti izvršilni naslov, ker ne ustreza definiciji izvršilnega naslova iz 17. člena ZIZ. Predložena sodna odločba (sklep o izvršbi) ni izvršljiva sodna odločba, ker na njej ni oznake, da je pravnomočna.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-5. ZIZ člen 287. Pravilnik o strokovnem izobraževanju ter programu, pogojih in načinu opravljanja preizkusov znanja izvršiteljev člen 15.
izvršitelj - preizkus znanja - čas za pripravo na preizkus znanja - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - škodljive posledice za tožnika - pomembno pravno vprašanje - zavrženje tožbe
Iz 15. člena Pravilnika o strokovnem izobraževanju ter programu, pogojih in načinu opravljanja preizkusov znanja izvršiteljev izhaja, da se odločba, s katero ministrstvo izvršitelju naloži preizkus znanja, pošlje izvršitelju najmanj tri mesece pred iztekom roka iz 287. člena ZIZ. V konkretnem primeru je sporno spoštovanje tega roka ter s tem povezano vprašanje ustreznosti časa, ki ga je imel tožnik za pripravo na preizkus. Iz odgovora tožene stranke in listin, ki so v spisih, pa nesporno izhaja, da je tožnik pristopil k izpitu in ga v roku iz odločbe tudi opravil. Očitno je torej, da izpodbijana odločba zanj nima škodljivih posledic. Ker tudi ni videti, da bi se v konkretnem primeru postavljalo oziroma reševalo pomembno pravno vprašanje, je sodišče tožbo zavrglo iz razloga po 5. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.