davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - zastaranje pravice do davčne izvršbe - ustavitev davčne izvršbe - odločanje drugostopenjskega organa
V primeru, ko je pravica do davčne izvršbe zastarala, davčni organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika s sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo. Za ustavitev davčne izvršbe na podlagi 6. točke prvega odstavka 155. člena ZDavP-2 je pristojen davčni organ prve stopnje in ne pritožbeni organ. Zato ugovor tožnika, da drugostopenjski davčni organ ne bi smel meritorno odločati o zadevi, pač pa bi moral pritožbi tožnika ugoditi in postopek ustaviti, nima podlage v zakonu.
globa za prekršek - davčna izvršba - sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - slabo socialno stanje dolžnika
Izvršiti je mogoče le tisti pravni naslov, ki je opremljen s klavzulo o izvršljivosti. Pravilna je bila zato odločitev tožene stranke, ki je kot neutemeljene zavrnila pritožbene ugovore, s katerimi je tožnik ugovarjal postopku izdaje plačilnega naloga in ki se nanašajo na način storitve prekrška. Teh ugovorov ne more upoštevati niti sodišče, saj v skladu z določbo 157. člena ZDavP-2 v sporni fazi postopka ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. Kot neupoštevne pa je moralo sodišče zavrniti tudi tožbene ugovore v zvezi s premoženjskim oziroma finančnim stanjem tožnika, saj jih v postopku izvršbe ne more upoštevati.
davčna izvršba - izvršba zoper družbenika izbrisane družbe - aktivni družbenik - vpliv na poslovanje družbe
Za presojo aktivnega družbenika je glede na določbe 442. člena ZFPPIPP pomembna le pravna možnost vpliva, ne pa dejanski vpliv na opravljanje in poslovanje družbe.
davčna izvršba - izvršba na denarne prejemke - ugovori zoper sklep o izvršbi - šibko premoženjsko stanje dolžnika
Pri presoji zakonitosti sklepa o izvršbi so nerelevantni ugovori, ki se nanašajo na premoženjsko stanje dolžnika. Upoštevati je treba le zakonsko predpisana izvzetja in omejitve, ki jih mora pri rubežu upoštevati izplačevalec denarnih prejemkov in so določeni v sklepu o izvršbi.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev davčnega dolžnika - sklep o izvršbi - ugovor dolžnikovega dolžnika - odločba o plačilu dolga - ugovori dolžnikovega dolžnika
Vsebinska presoja ugovorov v zvezi z višino in obstojem dolga tožeče stranke do davčnega dolžnika v (pri)tožbenem postopku zoper odločbo, izdano na podlagi 175. člena ZDavP-2, ni več možna. Ugovor, da ni dolžnikov dolžnik, bi namreč tožeča stranka lahko uveljavljala z ugovorom zoper sklep o davčni izvršbi, česar ni storila. Z izdajo izpodbijane odločbe je tako dolg davčnega dolžnika prešel nanjo.
Tožnik je s podano zahtevo za sodno varstvo izgubil boniteto plačila polovičnega zneska globe, zato je predlagatelj izvršbe davčnemu organu utemeljeno posredoval v izterjavo še preostalo polovico.
upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Izpodbijani sklep predstavlja le nadaljevanje upravne izvršbe s prisilitvijo, začete s sklepom o dovolitvi izvršbe. To pa pomeni, da z izpodbijanim sklepom o plačilu denarne kazni ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali njegovi pravni koristi, zaradi česar ne gre za upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe je prvostopenjski upravni organ ugotovil datum nastopa izvršljivosti stanovanjske inšpekcijske odločbe ter določil roke ter način prisilne izvršbe, če tožnik ne bo omogočil izpolnitve naložene obveznosti. Gre za sklep procesne narave, ki je izdan na podlagi 292. člena ZUP in ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi. S sklepom ni bilo poseženo v tožnikov pravni položaj, zato glede na določbo 2. člena ZUS-1 ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.
Obračun tožnikovih davčnih plačil se je vršil po določbi 95. člena ZDavP-2, preplačila davka pa so bila pravilno zmanjšana za znesek že zapadlih in neplačanih davčnih obveznosti.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - članstvo v zbornici - zbornični prispevek - odmerna odločba - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik pravilnosti sklepa o davčni izvršbi niti ne ugovarja. Smiselno ugovarja vsebini odmerne odločbe, s katero mu je bil odmerjen zbornični prispevek in ki se izvršuje z izpodbijanim sklepom. S tem pa ne more uspeti, saj s (pri)tožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.
izvršitelj - razrešitev izvršitelja - pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje - nevestno delo v službi
Ker gre v konkretnem primeru za kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 262. členu KZ, pri čemer gre za nevestno delo izvršitelja pri opravljanju dejanj izvršbe, je ob legitimnosti cilja ničelne tolerance moralne nevrednosti oziroma oškodovanja javnega zaupanja, poseg tožene stranke v pravico tožnika iz 1. odst. 50. člena Ustave ustavno dopusten (test legitimnosti); z izpodbijanim ukrepom je mogoče zadovoljiti legitimen cilj (test primernosti) in je tudi nujen, saj če v takem primeru tožena stranka ne bi razrešila izvršitelja, legitimnega cilja ničelne tolerance ne bi bilo mogoče uresničevati (test nujnosti). Poseg je po oceni sodišča tudi sorazmeren v ožjem pomenu besede, saj je tožniku z izpodbijanim aktom onemogočeno samo opravljanje dejavnosti izvršbe in zavarovanja, ni pa kakor koli dodatno omejen pri pridobivanju dohodka, službe, kvalifikacij in ustvarjanja pogojev za socialno varnost, in je zato poseg v tožnikovo pravico sorazmeren z javnimi koristmi strank v postopkih izvršbe, ki so z vidika varstva človekovih pravic zelo pomembne in občutljive ter zahtevajo visoko stopnjo strokovnosti in profesionalne etike izvajalcev te dejavnosti.
davčna izvršba - globa za prekršek - sklep o izvršbi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe je prvostopenjski upravni organ ugotovil, da je postal plačilni nalog izvršljiv. Določil je tudi ustanove, pri katerih ima tožnik denarna sredstva in način njihove zarubitve. Gre za sklep procesne narave, ki ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi. S sklepom ni bilo poseženo v tožnikov pravni položaj, zato tudi glede na določbo 2. člena ZUS-1 ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.
sodna taksa - izvršba - davčna izvršba - slabo premoženjsko stanje dolžnika - oprostitev plačila sodne takse - zastaranje
Slabo premoženjsko stanje dolžnika ni razlog za ustavitev izvršbe. Socialni položaj dolžnika je v davčnem izvršilnem postopku varovan z določbami 159. in 160. člena ZDavP-2, ki določajo denarne prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti, in omejitve davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke, ki jih mora pri opravi rubeža upoštevati banka.
Tožnik v postopku davčne izvršbe ne more z uspehom uveljavljati oprostitve plačila sodne takse, saj se ta skladno z določbami ZST-1 uveljavlja v sodnem postopku, za katerega je taksa predpisana.
Po 9. členu ZST-1 pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v petih letih od zapadlosti takse v plačilo.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - pobot
Pogoji za pobot niso bili podani, saj terjatev, ki jo je uveljavljala tožeča stranka nasproti davčnemu dolžniku, ni bila nesporna in kot taka tudi ni bila čista.
Upravno sodišče je sicer dovolilo odložitev izvršitve prisilne izterjave neporavnanih denarnih kazni po sklepu o davčni izvršbi. Vendar je začasna odredba preprečevala realizacijo sklepa o izvršbi od dneva njene pravnomočnosti do pravnomočne odločitve sodišča o glavni stvari. Z začasno odredbo je bila torej odložena le nadaljnja izvršba po obravnavanem sklepu, ni pa vplivala na izvršbo v času pred učinkovanjem zadržanja.
izvršba - davčna izvršba - izvršba na terjatve dolžnika - naknadna odprava izvršilnega naslova
Izvršilni naslov predstavlja izvršljiva odločba davčnega organa, ki je bila sicer kasneje odpravljena, vendar pa ta okoliščina na zakonitost izpodbijanega sklepa o izvršbi ne vpliva, saj je v času izdaje spornega sklepa navedeni izvršilni naslov obstajal.
globa za prekršek - davčna izvršba - sklep o izvršbi - izrek sklepa o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - slabo socialno stanje dolžnika
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Tožnik tako tudi v upravnem sporu, katerega predmet je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, ne more z uspehom uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na prekršek in na odmero izrečene sankcije.
Slabo premoženjsko stanje tožnika in njegove družine ni okoliščina, od katere je odvisna uvedba postopka davčne izvršbe. V izvršilnem postopku je socialno stanje dolžnika varovano z zakonsko določenim izvzetjem in omejitvami izvršbe, ki so s sklicevanjem na določbe drugega in tretjega odstavka 166. člena ZDavP-2 v izpodbijanem sklepu upoštevane.
Izpodbijani sklep ne vsebuje sredstva davčne izvršbe, niti banke in hranilnice, ki naj bi po sklepu (kot izhaja iz njegovega poimenovanja) zarubila tožnikova denarna sredstva. Zato je izrek neskladen z določbo 151. člena ZDavP-2.
izvršba - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
V 157. členu ZDavP-2 je določeno, da je zoper sklep o izvršbi dovoljena pritožba, s katero pa ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. Zato so neutemeljeni vsi pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na odločbo, ki se izvršuje z izpodbijanim sklepom.