ZDavP-2 člen 174. ZGD-1 člen 349, 365, 369. ZUP člen 223. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovori dolžnikovega dolžnika - zastaranje terjatve - sklep o davčni izvršbi - sklep o popravi pomote - upravni spor - tožbena novota
Terjatve iz gospodarskih pogodb zastarajo v treh letih. V položaj upnika je v konkretnem primeru skladno z določbami ZDavP-2 vstopila tožena stranka oziroma njen davčni organ, in sicer z vročitvijo izpodbijanega sklepa. Le-ta temelji na štirih računih, izdanih v letu 2008 in 2009, kar glede na datum izpodbijanega sklepa pomeni, da se je postopek izterjave po teh računih nedvomno začel pred potekom triletnega zastaralnega roka. Tožbeni ugovor zastaranja torej ni utemeljen.
Pomota v imenu oziroma nazivu, do katere je prišlo v izpodbijanem sklepu, je bila kasneje odpravljena s popravnim sklepom, zoper katerega je mogoče vložiti pritožbo. Ugovori, ki se nanašajo na pravilnost sklepa o popravi pomote, ne morejo biti predmet presoje v postopku s tožbo (in pred tem že v postopku z ugovorom) zoper izpodbijani sklep in jih zato sodišče kot nerelevantne za odločitev v tej zadevi zavrača.
Tožnik šele tožbi priloži dva računa iz sklepa s prilogami, za katera trdi, da sta sporna. Pri tem niti ne trdi, da zaračunane storitve niso bile opravljene. Trdi le, da listine tega ne izkazujejo in da zato niso verodostojna podlaga za izterjavo na podlagi računov. Iz spisov in tožnikovih navedb ni videti razloga, da bi tega ne mogel storiti že v davčnem postopku. V tem delu gre tako za nedopustne tožbene novote in s tem za navedbe in dokazila, ki jih sodišče ne more upoštevati pri odločanju.
davčna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - iz izvršbe izvzeta sredstva
ZDavP-2 v določbah 159., 160. in 166. člena določa izvzetja iz izvršbe in omejitve z namenom, da se dolžniku pustijo sredstva, ki so nujna za preživetje.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izvršilni naslov - kasnejša odprava, razveljavitev oziroma sprememba izvršilnega naslova
Izvršilni naslov, ki je bil podlaga za opravo davčne izvršbe, je bil v času izdaje izpodbijanega sklepa o izvršbi veljaven, zato je bil sklep izdan pravilno in skladno z zakonom. Pravilnost in zakonitost sklepa se namreč presoja po času in stanju izdaje sklepa, ne pa z upoštevanjem morebitnih spremenjenih okoliščin, ki nastanejo po njegovi izdaji. Če pa do takšnih spremenjenih okoliščin pride, davčni organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika s sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo, med drugim tudi iz razloga, če je pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen izvršilni naslov ali če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.
upravna izvršba - odlog izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Z izpodbijanim sklepom, s katerim je bilo odločeno o predlogu tožnika za odlog izvršbe, ni bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.
neplačana sodna taksa - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - stroški davčne izvršbe
V obravnavani zadevi je bila davčna izvršba začeta na podlagi plačilnega naloga za plačilo sodne takse s klavzulo o izvršljivosti, na katerega je davčni organ, ki opravlja izvršbo vezan, in ni predmet presoje v postopku davčne izvršbe. V postopku davčne izvršbe dolžnik ne more z uspehom izpodbijati izvršilnega naslova. Enako velja za upravni spor, katerega predmet je pravilnost in zakonitost sklepa o izvršbi. Zoper izvršilni naslov so namreč dopustna pravna sredstva v postopku, v katerem je izdan.
ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 35, 35/1. ZGD-1 člen 425, 425/2. ZDavP-2 člen 2, 2/3.
davčna izvršba - izbris družbe iz sodnega registra - nadaljevanje postopka davčne izvršbe - aktivni družbenik
Po tem, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra, se je izvršba nadaljevala proti tožniku kot družbeniku. Proti družbeniku izbrisane družbe se je torej postopek davčne izvršbe nadaljeval in ne (ponovno) začel. Ker je bil tožnik edini družbenik izbrisane družbe in obenem tudi direktor družbe, so izpolnjene tudi zahteve, ki jih je za položaj aktivnega družbenika postavilo Ustavno sodišče.
neplačana sodna taksa - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - stroški davčne izvršbe
Davčna izvršba je bila začeta na podlagi izvršilnega naslova - plačilnega naloga za plačilo sodne takse s klavzulo o izvršljivosti, na katerega je davčni organ, ki opravlja izvršbo vezan, in ni predmet presoje v postopku davčne izvršbe. V postopku davčne izvršbe dolžnik ne more z uspehom izpodbijati izvršilnega naslova. Enako velja za upravni spor, katerega predmet je pravilnost in zakonitost sklepa o izvršbi. Zoper izvršilni naslov so namreč dopustna pravna sredstva v postopku, v katerem je izdan.
prepoved uporabe objekta - upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen - prisilna izterjava denarne kazni
Inšpekcijski organ je po vseh, tudi po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe (v katerem je bila zagrožena denarna kazen s prisilitvijo), opravljenih inšpekcijskih ogledih zakonito začel postopek za izvršitev zagrožene kazni. Vsi inšpekcijski zapisniki, ki se v skladu z določbo 80. člena ZUP štejejo za javno listino, tako potrjujejo ugotovitev pravilnosti izdane izpodbijane inšpekcijske odločbe in se z njimi zavračajo tožbeni ugovori, da so se najemniki takoj po izreku inšpekcijskega ukrepa iz spornega lokala izselili.
Očitek, da ni mogoče ugotoviti višine dolgovanega zneska, ker je seznamu izvršilnih naslovov priložen in v izreku sklepa naveden zgolj znesek zamudnih obresti, ni upravičen. Iz seznama izvršilnih naslovov je razviden datum izvršljivosti posamezne obveznosti, od katere so obračunane zamudne obresti, in predpisi, na katerih temelji obračun. Pravna podlaga za izračun zamudnih obresti je določba 96. člena ZDavP-2. Obračun je tako mogoče preizkusiti. Tudi iz določb ZDavP-2 pa ne izhaja, da bi moral sklep o davčni izvršbi vsebovati sam izračun zamudnih obresti.
davčna izvršba - izterjava iz premoženja ožjih družinskih članov - ožji družinski član - zakonec - poroštvo
Če davka ni bilo mogoče izterjati iz premoženja dolžnika, se izterja iz premoženja ožjih družinskih članov, ki so to premoženje neodplačno oziroma po nižji ceni od tržne dobili od dolžnika v letu oziroma po letu, v katerem je davčna obveznost nastala, do vrednosti tako pridobljenega premoženja.
Za izrek sporne kazni so po presoji sodišča zadoščale ugotovitve inšpektorja, pravilno zapisane v zapisniku o inšpekcijskem pregledu ob njegovem prihodu. Tožnik namreč ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena z izvršilnim naslovom, niti ni po sklepu o izvršbi, v katerem mu je bila na podlagi 298. člena ZUP zagrožena denarna kazen 1.000,00 €, če v naknadno določenem roku ne bo izpolnil obveznosti, izpolnil svoje obveznosti.
Zakonodajalec je predvidel polovični odpust denarne kazni le v primeru, da je kazen plačana v roku in da kršitelj ne vloži pravnega sredstva. Če je stranka pravno sredstvo vložila, je s tem prevzela rizik, da bo v primeru, ko bo spoznana za krivo, morala plačati celotno izrečeno ji kazen.
ZDavP-2 člen 146, 146/1, 157, 157/5. ZUP člen 179, 180.
globa za prekršek - stroški postopka - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - potrdilo o izvršljivosti - izpodbijanje potrdila o izvršljivosti
Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje drugo denarno nedavčno obveznost, je izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti. Stališču tožeče stranke, da z ugovori, ki se nanašajo na potrdilo o izvršljivosti, ne izpodbija izvršilnega naslova, ob upoštevanju navedenega ni mogoče slediti. Ker gre za ugovor, ki v postopku davčne izvršbe ni dopusten, tožena stranka njegove vsebinske utemeljenosti ne le ni dolžna, temveč tudi ni pristojna obravnavati. Enako velja za sodišče v upravnem sporu.
Potrdilo o izvršljivosti predstavlja potrdilo v smislu 179. člena ZUP in ga v postopku davčne izvršbe ni mogoče z uspehom izpodbijati. Stranka mora v primeru, ko se z vsebino potrdila ne strinja, zahtevati spremembo pri organu, ki je potrdilo izdal.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - povprečnina - izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti
Oba izvršilna naslova - sodba okrajnega sodišča in sklep višjega sodišča - sta opremljena s potrdilom o izvršljivosti. Čim je tako, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je, skladno z določbo 146. člena ZDavP-2 izdal izpodbijani sklep o davčni izvršbi.
davčna izvršba - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davka - odlog izvršitve odmerne odločbe
V zadevi je sporen (po)tek petletnega relativnega zastaralnega roka pravice do izterjave iz drugega odstavka 125. člena ZDavP-2, in sicer so sporni pravni učinki odloga izvršitve odmerne odločbe na tek (relativnega) zastaralnega roka pravice do izterjave. Glede določb ZDavP-2 o zastaranju nasploh in še posebej tistih o teku zastaralnih rokov sodišče ugotavlja, da so same po sebi dovolj jasne in jih je kot takšne mogoče uporabiti. In če se jih uporabi, kot so zapisane, je mogoče zaključiti le, da zakon zadržanja teka zastaralnega roka za primer odloga davčne obveznosti ne določa, da v tej zvezi tudi ne napotuje na druge predpise in da torej zastaralni rok pravice do prisilne izterjave davčnih obveznosti teče tudi v času, ko je izvrševanje odločbe odloženo. Analogna uporaba instituta zadržanja zastaranja iz drugih zakonov oziroma z drugih pravnih področij brez izrecnega zakonskega pooblastila po presoji sodišča ni možna. To izhaja iz načela zakonitosti v davčnih zadevah (4. člen ZDavP-2), pa tudi iz stališč pravne teorije.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovori dolžnikovega dolžnika - upravni spor - tožbena novota
Prvostopenjski organ je izhajal iz ugotovitve, da je obveznost tožnika do davčnega dolžnika po računu dospela v plačilo 8. 10. 2010. Tožnik v ugovoru z navedbo, da je davčni dolžnik predlog za izvršbo umaknil, ni izkazal razlogov, da davčnemu dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen ali da dolg še ni dospel v plačilo, kot to določa 174. člen ZDavP-2. Ker s tem ni niti smiselno uveljavljal niti izkazal ugovora, da davčnemu dolžniku zneska ne dolguje (več), tožbeni ugovor, da je zoper izdani račun ugovarjal in da zato dolg ne obstoji, predstavlja tožbeno novoto v smislu tretjega odstavka 20. člena ZUS-1.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - zastaranje pravice do davčne izvršbe - ustavitev davčne izvršbe - odločanje drugostopenjskega organa
V primeru, ko je pravica do davčne izvršbe zastarala, davčni organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika s sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo. Za ustavitev davčne izvršbe na podlagi 6. točke prvega odstavka 155. člena ZDavP-2 je pristojen davčni organ prve stopnje in ne pritožbeni organ. Zato ugovor tožnika, da drugostopenjski davčni organ ne bi smel meritorno odločati o zadevi, pač pa bi moral pritožbi tožnika ugoditi in postopek ustaviti, nima podlage v zakonu.
globa za prekršek - davčna izvršba - sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - slabo socialno stanje dolžnika
Izvršiti je mogoče le tisti pravni naslov, ki je opremljen s klavzulo o izvršljivosti. Pravilna je bila zato odločitev tožene stranke, ki je kot neutemeljene zavrnila pritožbene ugovore, s katerimi je tožnik ugovarjal postopku izdaje plačilnega naloga in ki se nanašajo na način storitve prekrška. Teh ugovorov ne more upoštevati niti sodišče, saj v skladu z določbo 157. člena ZDavP-2 v sporni fazi postopka ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. Kot neupoštevne pa je moralo sodišče zavrniti tudi tožbene ugovore v zvezi s premoženjskim oziroma finančnim stanjem tožnika, saj jih v postopku izvršbe ne more upoštevati.
davčna izvršba - izvršba zoper družbenika izbrisane družbe - aktivni družbenik - vpliv na poslovanje družbe
Za presojo aktivnega družbenika je glede na določbe 442. člena ZFPPIPP pomembna le pravna možnost vpliva, ne pa dejanski vpliv na opravljanje in poslovanje družbe.