Očitek, da ni mogoče ugotoviti višine dolgovanega zneska, ker je seznamu izvršilnih naslovov priložen in v izreku sklepa naveden zgolj znesek zamudnih obresti, ni upravičen. Iz seznama izvršilnih naslovov je razviden datum izvršljivosti posamezne obveznosti, od katere so obračunane zamudne obresti, in predpisi, na katerih temelji obračun. Pravna podlaga za izračun zamudnih obresti je določba 96. člena ZDavP-2. Obračun je tako mogoče preizkusiti. Tudi iz določb ZDavP-2 pa ne izhaja, da bi moral sklep o davčni izvršbi vsebovati sam izračun zamudnih obresti.
davčna izvršba - izterjava iz premoženja ožjih družinskih članov - ožji družinski član - zakonec - poroštvo
Če davka ni bilo mogoče izterjati iz premoženja dolžnika, se izterja iz premoženja ožjih družinskih članov, ki so to premoženje neodplačno oziroma po nižji ceni od tržne dobili od dolžnika v letu oziroma po letu, v katerem je davčna obveznost nastala, do vrednosti tako pridobljenega premoženja.
Za izrek sporne kazni so po presoji sodišča zadoščale ugotovitve inšpektorja, pravilno zapisane v zapisniku o inšpekcijskem pregledu ob njegovem prihodu. Tožnik namreč ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena z izvršilnim naslovom, niti ni po sklepu o izvršbi, v katerem mu je bila na podlagi 298. člena ZUP zagrožena denarna kazen 1.000,00 €, če v naknadno določenem roku ne bo izpolnil obveznosti, izpolnil svoje obveznosti.
Zakonodajalec je predvidel polovični odpust denarne kazni le v primeru, da je kazen plačana v roku in da kršitelj ne vloži pravnega sredstva. Če je stranka pravno sredstvo vložila, je s tem prevzela rizik, da bo v primeru, ko bo spoznana za krivo, morala plačati celotno izrečeno ji kazen.
ZDavP-2 člen 146, 146/1, 157, 157/5. ZUP člen 179, 180.
globa za prekršek - stroški postopka - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - potrdilo o izvršljivosti - izpodbijanje potrdila o izvršljivosti
Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje drugo denarno nedavčno obveznost, je izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti. Stališču tožeče stranke, da z ugovori, ki se nanašajo na potrdilo o izvršljivosti, ne izpodbija izvršilnega naslova, ob upoštevanju navedenega ni mogoče slediti. Ker gre za ugovor, ki v postopku davčne izvršbe ni dopusten, tožena stranka njegove vsebinske utemeljenosti ne le ni dolžna, temveč tudi ni pristojna obravnavati. Enako velja za sodišče v upravnem sporu.
Potrdilo o izvršljivosti predstavlja potrdilo v smislu 179. člena ZUP in ga v postopku davčne izvršbe ni mogoče z uspehom izpodbijati. Stranka mora v primeru, ko se z vsebino potrdila ne strinja, zahtevati spremembo pri organu, ki je potrdilo izdal.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - povprečnina - izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti
Oba izvršilna naslova - sodba okrajnega sodišča in sklep višjega sodišča - sta opremljena s potrdilom o izvršljivosti. Čim je tako, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je, skladno z določbo 146. člena ZDavP-2 izdal izpodbijani sklep o davčni izvršbi.
davčna izvršba - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davka - odlog izvršitve odmerne odločbe
V zadevi je sporen (po)tek petletnega relativnega zastaralnega roka pravice do izterjave iz drugega odstavka 125. člena ZDavP-2, in sicer so sporni pravni učinki odloga izvršitve odmerne odločbe na tek (relativnega) zastaralnega roka pravice do izterjave. Glede določb ZDavP-2 o zastaranju nasploh in še posebej tistih o teku zastaralnih rokov sodišče ugotavlja, da so same po sebi dovolj jasne in jih je kot takšne mogoče uporabiti. In če se jih uporabi, kot so zapisane, je mogoče zaključiti le, da zakon zadržanja teka zastaralnega roka za primer odloga davčne obveznosti ne določa, da v tej zvezi tudi ne napotuje na druge predpise in da torej zastaralni rok pravice do prisilne izterjave davčnih obveznosti teče tudi v času, ko je izvrševanje odločbe odloženo. Analogna uporaba instituta zadržanja zastaranja iz drugih zakonov oziroma z drugih pravnih področij brez izrecnega zakonskega pooblastila po presoji sodišča ni možna. To izhaja iz načela zakonitosti v davčnih zadevah (4. člen ZDavP-2), pa tudi iz stališč pravne teorije.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovori dolžnikovega dolžnika - upravni spor - tožbena novota
Prvostopenjski organ je izhajal iz ugotovitve, da je obveznost tožnika do davčnega dolžnika po računu dospela v plačilo 8. 10. 2010. Tožnik v ugovoru z navedbo, da je davčni dolžnik predlog za izvršbo umaknil, ni izkazal razlogov, da davčnemu dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen ali da dolg še ni dospel v plačilo, kot to določa 174. člen ZDavP-2. Ker s tem ni niti smiselno uveljavljal niti izkazal ugovora, da davčnemu dolžniku zneska ne dolguje (več), tožbeni ugovor, da je zoper izdani račun ugovarjal in da zato dolg ne obstoji, predstavlja tožbeno novoto v smislu tretjega odstavka 20. člena ZUS-1.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - zastaranje pravice do davčne izvršbe - ustavitev davčne izvršbe - odločanje drugostopenjskega organa
V primeru, ko je pravica do davčne izvršbe zastarala, davčni organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika s sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo. Za ustavitev davčne izvršbe na podlagi 6. točke prvega odstavka 155. člena ZDavP-2 je pristojen davčni organ prve stopnje in ne pritožbeni organ. Zato ugovor tožnika, da drugostopenjski davčni organ ne bi smel meritorno odločati o zadevi, pač pa bi moral pritožbi tožnika ugoditi in postopek ustaviti, nima podlage v zakonu.
globa za prekršek - davčna izvršba - sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - slabo socialno stanje dolžnika
Izvršiti je mogoče le tisti pravni naslov, ki je opremljen s klavzulo o izvršljivosti. Pravilna je bila zato odločitev tožene stranke, ki je kot neutemeljene zavrnila pritožbene ugovore, s katerimi je tožnik ugovarjal postopku izdaje plačilnega naloga in ki se nanašajo na način storitve prekrška. Teh ugovorov ne more upoštevati niti sodišče, saj v skladu z določbo 157. člena ZDavP-2 v sporni fazi postopka ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. Kot neupoštevne pa je moralo sodišče zavrniti tudi tožbene ugovore v zvezi s premoženjskim oziroma finančnim stanjem tožnika, saj jih v postopku izvršbe ne more upoštevati.
davčna izvršba - izvršba zoper družbenika izbrisane družbe - aktivni družbenik - vpliv na poslovanje družbe
Za presojo aktivnega družbenika je glede na določbe 442. člena ZFPPIPP pomembna le pravna možnost vpliva, ne pa dejanski vpliv na opravljanje in poslovanje družbe.
davčna izvršba - izvršba na denarne prejemke - ugovori zoper sklep o izvršbi - šibko premoženjsko stanje dolžnika
Pri presoji zakonitosti sklepa o izvršbi so nerelevantni ugovori, ki se nanašajo na premoženjsko stanje dolžnika. Upoštevati je treba le zakonsko predpisana izvzetja in omejitve, ki jih mora pri rubežu upoštevati izplačevalec denarnih prejemkov in so določeni v sklepu o izvršbi.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev davčnega dolžnika - sklep o izvršbi - ugovor dolžnikovega dolžnika - odločba o plačilu dolga - ugovori dolžnikovega dolžnika
Vsebinska presoja ugovorov v zvezi z višino in obstojem dolga tožeče stranke do davčnega dolžnika v (pri)tožbenem postopku zoper odločbo, izdano na podlagi 175. člena ZDavP-2, ni več možna. Ugovor, da ni dolžnikov dolžnik, bi namreč tožeča stranka lahko uveljavljala z ugovorom zoper sklep o davčni izvršbi, česar ni storila. Z izdajo izpodbijane odločbe je tako dolg davčnega dolžnika prešel nanjo.
Tožnik je s podano zahtevo za sodno varstvo izgubil boniteto plačila polovičnega zneska globe, zato je predlagatelj izvršbe davčnemu organu utemeljeno posredoval v izterjavo še preostalo polovico.
upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Izpodbijani sklep predstavlja le nadaljevanje upravne izvršbe s prisilitvijo, začete s sklepom o dovolitvi izvršbe. To pa pomeni, da z izpodbijanim sklepom o plačilu denarne kazni ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali njegovi pravni koristi, zaradi česar ne gre za upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe je prvostopenjski upravni organ ugotovil datum nastopa izvršljivosti stanovanjske inšpekcijske odločbe ter določil roke ter način prisilne izvršbe, če tožnik ne bo omogočil izpolnitve naložene obveznosti. Gre za sklep procesne narave, ki je izdan na podlagi 292. člena ZUP in ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi. S sklepom ni bilo poseženo v tožnikov pravni položaj, zato glede na določbo 2. člena ZUS-1 ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.
Obračun tožnikovih davčnih plačil se je vršil po določbi 95. člena ZDavP-2, preplačila davka pa so bila pravilno zmanjšana za znesek že zapadlih in neplačanih davčnih obveznosti.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - članstvo v zbornici - zbornični prispevek - odmerna odločba - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik pravilnosti sklepa o davčni izvršbi niti ne ugovarja. Smiselno ugovarja vsebini odmerne odločbe, s katero mu je bil odmerjen zbornični prispevek in ki se izvršuje z izpodbijanim sklepom. S tem pa ne more uspeti, saj s (pri)tožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.