V obravnavanem primeru je sporna pravilnost odločitve drugostopenjskega organa glede višine priznanih stroškov postopka davčne izvršbe. Upoštevaje določbe 79. člena ZDavP-2 in na njegovi podlagi sprejetega pravilnika se za odmero stroškov tožnika, ki so ga zastopali odvetniki, uporabi določbe ZOdvT. Drugostopenjski organ je pri odločitvi izhajal iz ocene, da gre za neocenljivo zadevo. Vendar pa po presoji sodišča v zadevi ne gre za neocenljivo vrednost v smislu določb 22. člena ZodvT, saj je vrednost predmeta glede na 21. člen ZOdvT možno določiti.
davčna izvršba - pritožba zoper sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - nesuspenzivnost pritožbe
Tožbene navedbe se nanašajo le na vsebino odločbe o davčnem inšpekcijskem nadzoru, ki pomeni izvršilni naslov. Tovrstnih ugovorov v postopku davčne izvršbe ni mogoče z uspehom uveljavljati.
Ker je v prvem odstavku 87. člena ZDavP-2 določeno, da pritožba ne zadrži izvršitve odmerne odločbe, tožnik tudi z ugovorom, da o pritožbi zoper odmerno odločbo še ni odločeno, ne more uspeti.
davčni register - podatki o številkah transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa v tujini - osebni podatki - davčna tajnost
Podatki, ki se zberejo v davčnem postopku od zavezancev za davek, in drugi podatki, ki se zberejo v zvezi z davčno obveznostjo zavezanca za davek, se varujejo kot zaupni, s tem da je posebej določeno, komu je mogoče te podatke razkriti, pod katerimi pogoji in tudi v katerem obsegu. Takšni so tudi podatki o številkah transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa, odprtih pri bankah in hranilnicah izven Slovenije, ki jih vsebuje davčni register in ki se pridobivajo v zvezi z davčno obveznostjo oziroma za namene pobiranja davkov od fizičnih oseb in iz centralnega registra prebivalstva. Gre torej za podatke, ki se varujejo kot osebni podatki in obenem kot davčna tajnost. Zato je določbe ZDavP-2, ki posebej določajo, kdo in v kakšen obsegu je upravičen pridobivati te podatke, z ozirom na določbe 4. člena ZIZ šteti za specialne in s tem za določbe, ki prevladajo nad ureditvijo, ki velja za izvršilni postopek pred sodišči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - revizija v postopku izvršbe
Zoper pravnomočno odločbo (sklep), izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena revizija (prvi odstavek 10. člena ZIZ). Navedena določba preprečuje tudi uporabo instituta dopustitve revizije po 367. členu ZPP, zato tožnik s svojo vlogo za dodelitev BPP, kjer je obliko in vrsto BPP (vložitev revizije) izrecno navedel, ne more biti uspešen.
Po določbi tretjega odstavka 152. člena ZDavP-2 nosi v primeru izterjave obveznosti iz 156. člena zakona stroške neupravičene izvršbe njen predlagatelj. Toženka pa je subsidiarno dolžna upoštevati tudi določila ZUP, konkretno tretji odstavek 113. člena, po katerem udeleženec postopka krije sam tiste stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi, ne glede na to, kdo je zahteval uvedbo postopka in ne glede na uspeh v postopku (tudi za povrnitev tako nastalih stroškov pa mora biti podana zahteva, saj se po uradni dolžnosti o povrnitvi stroškov ne odloča). Smiselno enako določbo vsebuje tudi sedmi odstavek 79. člena ZDavP-2, po katerem plača stroške davčnega postopka v vsakem primeru udeleženec postopka, če jih je povzročil po svoji krivdi. V konkretnem primeru presoja utemeljenosti povrnitve stroškov davčne izvršbe tožnici z vidika omenjenih določb ni bila opravljena.
davčna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - upravni spor - odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi
Izvršilni organ je s spornimi sklepi o dovolitvi izvršbe ugotovil, da so postali plačilni nalogi izvršljivi ter tudi določil način izvršbe. S sklepi torej glede na določbo 2. člena ZUS-1 in okoliščine obravnavanega primera ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - osebni stečaj - odpust obveznosti
Izvršilnega naslova v postopku davčne izvršbe ni mogoče izpodbijati.
Upnik lahko svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki nastane do začetka stečajnega postopka, uveljavlja samo v stečajnem postopku proti dolžniku, če v zakonu za posamezne primere ni določeno drugače. V primeru osebnega stečaja je taka izjema določena v 408. členu ZFPPIPP. Ta sicer določa, da odpust obveznosti vpliva tako na prijavljene kot tudi na neprijavljene terjatve. Vendar pa mora tudi neprijavljena terjatev obstajati, kar pomeni, da mora biti jasno in konkretno določena, tako glede pravne podlage kot glede njene višine.
izvršba - izvršba po drugih osebah - izvršitev inšpekcijskega ukrepa
Ni mogoče slediti tožnikovemu ugovoru, da v času izvršbe ni bilo odpeljano to, kar je bilo naloženo v sklepu o dovolitvi izvršbe z dne 13. 6. 2007, saj inšpekcijski zapisniki dokazujejo, da je bila tožniku z izvedenim izvršilnim dejanjem, v obravnavanem časovnem obdobju, odpeljan material, ki ga vsebinsko opredeljuje sklep o dovolitvi izvršbe z dne 13. 6. 2007 in je bil enako opredeljen v izvršilnem naslovu, odločbi z dne 11. 5. 2006.
Tožnik ugovarja pasivni legitimaciji – statusu zavezanca. Sklicuje se na 18. člen ZPUOOD, vendar nepravilno, saj se ta zakon ne nanaša na fizične osebe oziroma samostojne podjetnike, pač pa gospodarske družbe, kar pa tožnik ni bil tudi pred izbrisom s.p. iz registra AJPES, niti ob nastanku svoje obveze.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 290.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
Sklep o dovolitvi izvršbe, ki ga je organ izdal na podlagi 290. člena ZUP, ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, temveč predstavlja le procesno odločitev.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - predmet davčne izvršbe - več predmetov davčne izvršbe na podlagi istega izvršilnega naslova - ustavitev davčne izvršbe
Istočasna uporaba več predmetov izvršbe zoper istega davčnega zavezanca na podlagi istega izvršilnega naslova je skladna z določbami ZDavP-2. Zaradi preprečitve morebitnega dvojnega plačila pa je davčni organ zavezan, da po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo, če je davek plačan.
izpodbijanje izvršilnega naslova - davčna izvršba - globa za prekršek - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - ničnost sklepa o davčni izvršbi
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov. Ugovore zoper plačilni nalog, vključno z ugovorom diskriminatornega obravnavanja zadev s strani prekrškovnih organov, je dopustno uveljavljati z zahtevo za sodno varstvo po določbah ZP-1.
Očitek tožnika, da njegova zahteva za izrek sklepa za ničnega ni bila presojena, ni utemeljen. Iz obrazložitve odločbe o pritožbi namreč sledi, da drugostopenjski organ pogojev za to, da se sklep izreče za ničen, ni našel. O tožnikovemu predlogu za izrek ničnosti je že odločal tudi davčni organ prve stopnje in ga zavrnil. Pogoji za izrek odločbe za nično so taksativno našteti v 279. členu ZUP. Da bi bil kateri od njih izpolnjen, tudi sodišče ne ugotavlja.
cepljenje psa proti steklini - denarna kazen - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni več mogoče uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na samo terjatev oziroma na obveznost, ki se izvršuje. Tožnik zato že v pritožbi ni mogel več uspeti z ugovori, ki se nanašajo na naloženo obveznost cepljenja in na izrečeno denarno kazen. Iz istih razlogov s takšnimi ugovori tudi ne more biti uspešen v postopku s tožbo.
izvršba nedavčnih obveznosti - sklep o dovolitvi izvršbe - predmet izvršbe - izvršba na dolžnikova denarna sredstva
Glede na ugotovitev, da tožnik pri banki, na katero se je glasil prvotni sklep o izvršbi, nima več odprtega računa, je lahko pristojni organ nadaljeval izvršbo na drugo dolžnikovo premoženje, to je na denarna sredstva na transakcijskem računu, ki ga ima tožnik odprtega pri drugi banki.
ZBPP člen 24. ZIZ člen 64, 64/1. ZZK-1 člen 63, 64.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek - ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi - izkazanost lastninske pravice na predmetu izvršbe - zaznamba spora za pridobitev lastninske pravice
Tožena stranka je po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh z ugovorom zoper sklep o izvršbi, saj nima lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, z zaznambo spora za pridobitev lastninske pravice pa se pravica na navedeni nepremičnini ne izkaže za verjetno, saj zaznamba spora pomeni le javno objavo pravno pomembnih dejstev.
davčna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, zato ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati.
komunalni prispevek - davčna izvršba - izvršilni naslov - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Tožba je bila prvotno vložena zoper drugostopenjsko odločbo o zavrnitvi pritožbe, ki glede na 2. člen ZUS-1 ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Vendar je tožnik v nadaljnji vlogi predmet spora ustrezno korigiral in je zato sodišče tožbo vsebinsko obravnavalo.
Tožnik v postopku ni izkazal plačila celotnega zneska z odločbo odmerjenega komunalnega prispevka. Zato je bil utemeljen izdan izpodbijani sklep o davčni izvršbi. Odločba, s katero je bil odmerjen komunalni prispevek, je opremljena s potrdilom o izvršljivosti. Obstoj izvršilnega naslova kot procesne predpostavke za izdajo sklepa o davčni izvršbi je torej izpolnjen.
davčna izvršba - davčna izvršba na dolžnikova denarna sredstva - neplačana sodna taksa - slabo premoženjsko stanje dolžnika
Tožnik v postopku davčne izvršbe ne more z uspehom uveljavljati oprostitve plačila sodne takse, saj se ta skladno z ZST-1 uveljavlja v sodnem postopku, za katerega je taksa predpisana. Ker po določbah ZDavP-2, ki določajo pogoje za odpis oziroma odlog plačila davka, davčni organ ni pooblaščen za odpis obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in med katere sodijo tudi sodne takse, tožnica s tovrstnim ugovorom v postopku davčne izvršbe ni mogla uspeti.
davčna izvršba - prisilna izterjava davčnega dolga - davčni dolg izbrisne družbe - aktivni družbenik
V obravnavani zadevi je sporen tožnikov položaj aktivnega družbenika v izbrisani družbi in s tem njegov položaj dolžnika za davčni dolg te družbe. Pri tem ni sporna ugotovitev, da je bil tožnik po podatkih sodnega registra ob izbrisu družbe na podlagi določb ZFPPod njen ustanovitelj in družbenik v pomembnem deležu (30%), kot tudi direktor in s tem zastopnik družbe. Iz spisov kot nesporno sledi tudi, da ob zatrjevanem tožnikovem izstopu iz družbe in odstopu z mesta direktorja družbe niso bile spoštovane določbe družbene pogodbe ter da posledično listinsko ni izkazan ne tožnikov izstop iz družbe in tudi ne odstop z mesta direktorja družbe. Zato je davčni organ pravilno upošteval, da je imel tožnik v času izbrisa družbe položaj aktivnega družbenika.