izvršba - izvršba po drugih osebah - izvršitev inšpekcijskega ukrepa
Ni mogoče slediti tožnikovemu ugovoru, da v času izvršbe ni bilo odpeljano to, kar je bilo naloženo v sklepu o dovolitvi izvršbe z dne 13. 6. 2007, saj inšpekcijski zapisniki dokazujejo, da je bila tožniku z izvedenim izvršilnim dejanjem, v obravnavanem časovnem obdobju, odpeljan material, ki ga vsebinsko opredeljuje sklep o dovolitvi izvršbe z dne 13. 6. 2007 in je bil enako opredeljen v izvršilnem naslovu, odločbi z dne 11. 5. 2006.
Tožnik ugovarja pasivni legitimaciji – statusu zavezanca. Sklicuje se na 18. člen ZPUOOD, vendar nepravilno, saj se ta zakon ne nanaša na fizične osebe oziroma samostojne podjetnike, pač pa gospodarske družbe, kar pa tožnik ni bil tudi pred izbrisom s.p. iz registra AJPES, niti ob nastanku svoje obveze.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 290.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
Sklep o dovolitvi izvršbe, ki ga je organ izdal na podlagi 290. člena ZUP, ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, temveč predstavlja le procesno odločitev.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - predmet davčne izvršbe - več predmetov davčne izvršbe na podlagi istega izvršilnega naslova - ustavitev davčne izvršbe
Istočasna uporaba več predmetov izvršbe zoper istega davčnega zavezanca na podlagi istega izvršilnega naslova je skladna z določbami ZDavP-2. Zaradi preprečitve morebitnega dvojnega plačila pa je davčni organ zavezan, da po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo, če je davek plačan.
izpodbijanje izvršilnega naslova - davčna izvršba - globa za prekršek - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - ničnost sklepa o davčni izvršbi
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov. Ugovore zoper plačilni nalog, vključno z ugovorom diskriminatornega obravnavanja zadev s strani prekrškovnih organov, je dopustno uveljavljati z zahtevo za sodno varstvo po določbah ZP-1.
Očitek tožnika, da njegova zahteva za izrek sklepa za ničnega ni bila presojena, ni utemeljen. Iz obrazložitve odločbe o pritožbi namreč sledi, da drugostopenjski organ pogojev za to, da se sklep izreče za ničen, ni našel. O tožnikovemu predlogu za izrek ničnosti je že odločal tudi davčni organ prve stopnje in ga zavrnil. Pogoji za izrek odločbe za nično so taksativno našteti v 279. členu ZUP. Da bi bil kateri od njih izpolnjen, tudi sodišče ne ugotavlja.
cepljenje psa proti steklini - denarna kazen - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni več mogoče uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na samo terjatev oziroma na obveznost, ki se izvršuje. Tožnik zato že v pritožbi ni mogel več uspeti z ugovori, ki se nanašajo na naloženo obveznost cepljenja in na izrečeno denarno kazen. Iz istih razlogov s takšnimi ugovori tudi ne more biti uspešen v postopku s tožbo.
izvršba nedavčnih obveznosti - sklep o dovolitvi izvršbe - predmet izvršbe - izvršba na dolžnikova denarna sredstva
Glede na ugotovitev, da tožnik pri banki, na katero se je glasil prvotni sklep o izvršbi, nima več odprtega računa, je lahko pristojni organ nadaljeval izvršbo na drugo dolžnikovo premoženje, to je na denarna sredstva na transakcijskem računu, ki ga ima tožnik odprtega pri drugi banki.
ZBPP člen 24. ZIZ člen 64, 64/1. ZZK-1 člen 63, 64.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek - ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi - izkazanost lastninske pravice na predmetu izvršbe - zaznamba spora za pridobitev lastninske pravice
Tožena stranka je po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh z ugovorom zoper sklep o izvršbi, saj nima lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, z zaznambo spora za pridobitev lastninske pravice pa se pravica na navedeni nepremičnini ne izkaže za verjetno, saj zaznamba spora pomeni le javno objavo pravno pomembnih dejstev.
davčna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, zato ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati.
komunalni prispevek - davčna izvršba - izvršilni naslov - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Tožba je bila prvotno vložena zoper drugostopenjsko odločbo o zavrnitvi pritožbe, ki glede na 2. člen ZUS-1 ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Vendar je tožnik v nadaljnji vlogi predmet spora ustrezno korigiral in je zato sodišče tožbo vsebinsko obravnavalo.
Tožnik v postopku ni izkazal plačila celotnega zneska z odločbo odmerjenega komunalnega prispevka. Zato je bil utemeljen izdan izpodbijani sklep o davčni izvršbi. Odločba, s katero je bil odmerjen komunalni prispevek, je opremljena s potrdilom o izvršljivosti. Obstoj izvršilnega naslova kot procesne predpostavke za izdajo sklepa o davčni izvršbi je torej izpolnjen.
davčna izvršba - davčna izvršba na dolžnikova denarna sredstva - neplačana sodna taksa - slabo premoženjsko stanje dolžnika
Tožnik v postopku davčne izvršbe ne more z uspehom uveljavljati oprostitve plačila sodne takse, saj se ta skladno z ZST-1 uveljavlja v sodnem postopku, za katerega je taksa predpisana. Ker po določbah ZDavP-2, ki določajo pogoje za odpis oziroma odlog plačila davka, davčni organ ni pooblaščen za odpis obveznosti, za katere davčni organ opravlja samo izvršbo in med katere sodijo tudi sodne takse, tožnica s tovrstnim ugovorom v postopku davčne izvršbe ni mogla uspeti.
davčna izvršba - prisilna izterjava davčnega dolga - davčni dolg izbrisne družbe - aktivni družbenik
V obravnavani zadevi je sporen tožnikov položaj aktivnega družbenika v izbrisani družbi in s tem njegov položaj dolžnika za davčni dolg te družbe. Pri tem ni sporna ugotovitev, da je bil tožnik po podatkih sodnega registra ob izbrisu družbe na podlagi določb ZFPPod njen ustanovitelj in družbenik v pomembnem deležu (30%), kot tudi direktor in s tem zastopnik družbe. Iz spisov kot nesporno sledi tudi, da ob zatrjevanem tožnikovem izstopu iz družbe in odstopu z mesta direktorja družbe niso bile spoštovane določbe družbene pogodbe ter da posledično listinsko ni izkazan ne tožnikov izstop iz družbe in tudi ne odstop z mesta direktorja družbe. Zato je davčni organ pravilno upošteval, da je imel tožnik v času izbrisa družbe položaj aktivnega družbenika.
ZDavP-2 člen 174. ZGD-1 člen 349, 365, 369. ZUP člen 223. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovori dolžnikovega dolžnika - zastaranje terjatve - sklep o davčni izvršbi - sklep o popravi pomote - upravni spor - tožbena novota
Terjatve iz gospodarskih pogodb zastarajo v treh letih. V položaj upnika je v konkretnem primeru skladno z določbami ZDavP-2 vstopila tožena stranka oziroma njen davčni organ, in sicer z vročitvijo izpodbijanega sklepa. Le-ta temelji na štirih računih, izdanih v letu 2008 in 2009, kar glede na datum izpodbijanega sklepa pomeni, da se je postopek izterjave po teh računih nedvomno začel pred potekom triletnega zastaralnega roka. Tožbeni ugovor zastaranja torej ni utemeljen.
Pomota v imenu oziroma nazivu, do katere je prišlo v izpodbijanem sklepu, je bila kasneje odpravljena s popravnim sklepom, zoper katerega je mogoče vložiti pritožbo. Ugovori, ki se nanašajo na pravilnost sklepa o popravi pomote, ne morejo biti predmet presoje v postopku s tožbo (in pred tem že v postopku z ugovorom) zoper izpodbijani sklep in jih zato sodišče kot nerelevantne za odločitev v tej zadevi zavrača.
Tožnik šele tožbi priloži dva računa iz sklepa s prilogami, za katera trdi, da sta sporna. Pri tem niti ne trdi, da zaračunane storitve niso bile opravljene. Trdi le, da listine tega ne izkazujejo in da zato niso verodostojna podlaga za izterjavo na podlagi računov. Iz spisov in tožnikovih navedb ni videti razloga, da bi tega ne mogel storiti že v davčnem postopku. V tem delu gre tako za nedopustne tožbene novote in s tem za navedbe in dokazila, ki jih sodišče ne more upoštevati pri odločanju.
davčna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - iz izvršbe izvzeta sredstva
ZDavP-2 v določbah 159., 160. in 166. člena določa izvzetja iz izvršbe in omejitve z namenom, da se dolžniku pustijo sredstva, ki so nujna za preživetje.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izvršilni naslov - kasnejša odprava, razveljavitev oziroma sprememba izvršilnega naslova
Izvršilni naslov, ki je bil podlaga za opravo davčne izvršbe, je bil v času izdaje izpodbijanega sklepa o izvršbi veljaven, zato je bil sklep izdan pravilno in skladno z zakonom. Pravilnost in zakonitost sklepa se namreč presoja po času in stanju izdaje sklepa, ne pa z upoštevanjem morebitnih spremenjenih okoliščin, ki nastanejo po njegovi izdaji. Če pa do takšnih spremenjenih okoliščin pride, davčni organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika s sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo, med drugim tudi iz razloga, če je pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen izvršilni naslov ali če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.
upravna izvršba - odlog izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Z izpodbijanim sklepom, s katerim je bilo odločeno o predlogu tožnika za odlog izvršbe, ni bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.
neplačana sodna taksa - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - stroški davčne izvršbe
V obravnavani zadevi je bila davčna izvršba začeta na podlagi plačilnega naloga za plačilo sodne takse s klavzulo o izvršljivosti, na katerega je davčni organ, ki opravlja izvršbo vezan, in ni predmet presoje v postopku davčne izvršbe. V postopku davčne izvršbe dolžnik ne more z uspehom izpodbijati izvršilnega naslova. Enako velja za upravni spor, katerega predmet je pravilnost in zakonitost sklepa o izvršbi. Zoper izvršilni naslov so namreč dopustna pravna sredstva v postopku, v katerem je izdan.
ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 35, 35/1. ZGD-1 člen 425, 425/2. ZDavP-2 člen 2, 2/3.
davčna izvršba - izbris družbe iz sodnega registra - nadaljevanje postopka davčne izvršbe - aktivni družbenik
Po tem, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra, se je izvršba nadaljevala proti tožniku kot družbeniku. Proti družbeniku izbrisane družbe se je torej postopek davčne izvršbe nadaljeval in ne (ponovno) začel. Ker je bil tožnik edini družbenik izbrisane družbe in obenem tudi direktor družbe, so izpolnjene tudi zahteve, ki jih je za položaj aktivnega družbenika postavilo Ustavno sodišče.
neplačana sodna taksa - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - stroški davčne izvršbe
Davčna izvršba je bila začeta na podlagi izvršilnega naslova - plačilnega naloga za plačilo sodne takse s klavzulo o izvršljivosti, na katerega je davčni organ, ki opravlja izvršbo vezan, in ni predmet presoje v postopku davčne izvršbe. V postopku davčne izvršbe dolžnik ne more z uspehom izpodbijati izvršilnega naslova. Enako velja za upravni spor, katerega predmet je pravilnost in zakonitost sklepa o izvršbi. Zoper izvršilni naslov so namreč dopustna pravna sredstva v postopku, v katerem je izdan.
prepoved uporabe objekta - upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen - prisilna izterjava denarne kazni
Inšpekcijski organ je po vseh, tudi po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe (v katerem je bila zagrožena denarna kazen s prisilitvijo), opravljenih inšpekcijskih ogledih zakonito začel postopek za izvršitev zagrožene kazni. Vsi inšpekcijski zapisniki, ki se v skladu z določbo 80. člena ZUP štejejo za javno listino, tako potrjujejo ugotovitev pravilnosti izdane izpodbijane inšpekcijske odločbe in se z njimi zavračajo tožbeni ugovori, da so se najemniki takoj po izreku inšpekcijskega ukrepa iz spornega lokala izselili.