Pravilnik o disciplinskem postopku zoper izvršitelja člen 5, 5/2, 6, 6/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZIZ člen 298d, 298d/3.
upravni spor - pravni interes - disciplinski postopek zoper izvršitelja - zavrženje tožbe - predlagatelj postopka - stranka v postopku
Postopek za ugotavljanje disciplinske odgovornosti izvršitelja je bil sprožen na pobudo tožnice, kar pa še ne pomeni, da je postopek stekel zaradi varovanja njene pravice ali pravne koristi. Tožnica ne izkazuje svojega pravnega interesa, saj izpodbijani sklep z ničemer ne posega v njen pravni položaj, ne glede na to, da je bil predlog za uvedbo postopka za ugotavljanje disciplinske odgovornosti izvršitelja sprožen na njeno pobudo.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarna sredstva dolžnika - slabo premoženjsko stanje dolžnika - odpis dolga
Socialni položaj dolžnika je v davčnem izvršilnem postopku varovan z določbami 159. in 160. člena ZDavP-2, ki določajo denarne prejemke, ki so iz izvršbe izvzeti, in omejitve davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke, ki jih mora pri opravi rubeža upoštevati izplačevalec tudi po izpodbijanem sklepu.
Tožnik v upravnem sporu ne more z uspehom uveljavljati odpisa davčnega dolga.
davčna izvršba - prisilna izterjava davčnega dolga - izvršljiv obračun davka - seznam izvršilnih naslovov
V seznamih izvršilnih naslovov je opredeljen izvršilni naslov, datumi izvršljivosti, zneski glavnice in zneski zamudnih obresti, tako da ima vse sestavine, ki so kot obvezne določene v 145. členu ZDavP-2. Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na seznam izvršilnih naslovov, zato niso utemeljeni.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarna sredstva dolžnika - plačilni nalog - denarna kazen - potrdilo o izvršljivosti
Obstoj plačilnega naloga in s tem izvršilnega naslova ni vprašljiv, drugostopenjski organ se je v zadostni meri izjasnil, katera je podlaga za davčno izvršbo. Tožbeni ugovori, da temu ni tako in da ni pogojev za izvršbo, so zato neutemeljeni.
zavrženje tožbe - upravni spor - pravni interes - disciplinski postopek zoper izvršitelja - predlagatelj postopka - stranka v postopku
Sodišče ugotavlja, da tožnika ne izkazujeta svojega pravnega interesa, saj izpodbijani sklep z ničemer ne posega v njun pravni položaj, ne glede na to, da je bil predlog za uvedbo postopka za ugotavljanje disciplinske odgovornosti izvršitelja sprožen na pobudo tožnikov.
izvršba - izvršba po drugih osebah - izvršitev inšpekcijskega ukrepa - izvršilni stroški
Tožnik neutemeljeno ugovarja, da je izvajalec del prekoračil sklep o dovolitvi izvršbe, saj ga je bilo mogoče izvršiti le na tak način, da so se poleg stebričkov odstranila tudi sidra, ubetonirana v asfalt javne poti. Le na tak način je bilo namreč mogoče količke odstraniti tako, da jih ni mogoče v vsakem trenutku ponovno postaviti, kar pa je smisel predmetne izvršbe.
Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, je originarna pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa v smislu 42. člena SPZ, pravice morebitnih predkupnih upravičencev pa so, ob upoštevanju določbe 17. člena ZKZ, v postopku izvršbe zavarovane z določbami ZIZ, tako da mora predkupni upravičenec takoj po končani dražbi, to pa je na naroku za javno dražbo, uveljavljati predkupno pravico. Izvršilno sodišče preveri, ali mu položaj predkupnega upravičenca daje materialno pravo - v primeru, če gre za kmetijsko zemljišče, je to 23. člen ZKZ. Na podlagi te presoje lahko odloči, kdo je tisti ponudnik, ki bo moral sprožiti postopek odobritve pred upravnim organom (sedmi odstavek 189. člena ZIZ). Navedeno pomeni, da je v ZIZ, če je predmet izvršbe kmetijsko zemljišče, določen drugačen postopek glede zaščite in uveljavljanja predkupne pravice. Navedeno nadalje pomeni tudi, da je bila odločitev prvostopenjskega organa, ki je v spornem postopku odobritve pravnega posla presojal le obstoj ovir iz 1. in 4. alinee tretjega odstavka 19. člena ZKZ, pravilna.
davčna izvršba - pravica do izterjave davka - zastaranje - relativni zastaralni rok - absolutni zastaralni rok - pretrganje zastaranja - za odločanje relevantni predpis - upravni spor - tožbena novota
Tožbeni ugovor o zastaranju začetka izterjave ni utemeljen. Tek petletnega relativnega zastaralnega roka je bil pretrgan z izdajo rubežnega zapisnika z dne 26. 5. 2003 ter nato še z izdajo rubežnega in cenilnega zapisnika z dne 17. 8. 2006. Pravilno drugostopenjski organ ugotavlja tudi, da za zadevne obveznosti iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje tudi absolutni desetletni zastaralni rok ob izdaji sklepa (30. 3. 2011) še ni potekel. Takšen zaključek je, z ozirom na rok plačila posameznih obveznosti iz seznama zaostalih obveznosti (15. 5. 2001 in kasneje) in datum izdaje izpodbijanega sklepa (30. 3. 2011), pravilen tudi v primeru, če se v skladu z doslej zavzetimi stališči tega in Vrhovnega sodišča za določitev začetka teka absolutnega zastaralnega roka upoštevajo določbe ZDavP-2 (in s tem dan, ko bi bilo davek treba plačati) in ne določbe ZDavP, ki jih je upošteval drugostopenjski organ.
Tožbene navedbe, da knjigovodsko stanje na kontu 2021 iz seznama izvršilnih naslovov ni pravilno, tožnica prvič uveljavlja v tožbi. Prav tako so novi vsi nadaljnji ugovori tožnice, ki jih je dala v sodnem postopku v tej zvezi. Ker iz spisov ni razvidno, da bi tožnica ne mogla ugovorov v zvezi z obveznostmi na kontu 2021 uveljavljati že v davčnem postopku, je sodišče štelo njene ugovore, kolikor se nanašajo na izračun obveznosti, za nedopustno tožbeno novoto in jih kot takšnih (kot ugovorov dejanske narave) pri odločanju ni upoštevalo.
izvršilni postopek - izvršitev inšpekcijske odločbe - sklep o izvršbi - neskladje med izvršilnim naslovom in sklepom o izvršbi
Na pravilnost sklepa o izvršbi ne vpliva okoliščina, da se s sklepom o izvršbi tožeči stranki nalaga manj, kot je določeno v izvršilnem naslovu. Navedeno je stranki v korist in ne vpliva na pravilnost in zakonitost sklepa o izvršbi.
davčna izvršba - izbrisana družba - aktivni družbenik izbrisane družbe - odgovornost aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe
ZFPPIPP se v 442. členu za postopke, ki so bili začeti do uveljavitve ZPUOOD, še vedno uporablja. Po presoji sodišča sta imela tako oba upravna organa v izvedenem ugotovitvenem postopku dovolj podlage za zaključek, da je tožnik, ki je imel v družbi 100 % poslovni delež, aktivni družbenik in da kot tak odgovarja za obveznosti izbrisane družbe.
davčna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
S sklepom o dovolitvi izvršbe se tožniku naložena obveznost le prisilno izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, se je ne spreminja ali na drug način posega v njegove pravice ali pravne koristi.
V obravnavanem primeru je sporna pravilnost odločitve drugostopenjskega organa glede višine priznanih stroškov postopka davčne izvršbe. Upoštevaje določbe 79. člena ZDavP-2 in na njegovi podlagi sprejetega pravilnika se za odmero stroškov tožnika, ki so ga zastopali odvetniki, uporabi določbe ZOdvT. Drugostopenjski organ je pri odločitvi izhajal iz ocene, da gre za neocenljivo zadevo. Vendar pa po presoji sodišča v zadevi ne gre za neocenljivo vrednost v smislu določb 22. člena ZodvT, saj je vrednost predmeta glede na 21. člen ZOdvT možno določiti.
davčna izvršba - pritožba zoper sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - nesuspenzivnost pritožbe
Tožbene navedbe se nanašajo le na vsebino odločbe o davčnem inšpekcijskem nadzoru, ki pomeni izvršilni naslov. Tovrstnih ugovorov v postopku davčne izvršbe ni mogoče z uspehom uveljavljati.
Ker je v prvem odstavku 87. člena ZDavP-2 določeno, da pritožba ne zadrži izvršitve odmerne odločbe, tožnik tudi z ugovorom, da o pritožbi zoper odmerno odločbo še ni odločeno, ne more uspeti.
davčni register - podatki o številkah transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa v tujini - osebni podatki - davčna tajnost
Podatki, ki se zberejo v davčnem postopku od zavezancev za davek, in drugi podatki, ki se zberejo v zvezi z davčno obveznostjo zavezanca za davek, se varujejo kot zaupni, s tem da je posebej določeno, komu je mogoče te podatke razkriti, pod katerimi pogoji in tudi v katerem obsegu. Takšni so tudi podatki o številkah transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa, odprtih pri bankah in hranilnicah izven Slovenije, ki jih vsebuje davčni register in ki se pridobivajo v zvezi z davčno obveznostjo oziroma za namene pobiranja davkov od fizičnih oseb in iz centralnega registra prebivalstva. Gre torej za podatke, ki se varujejo kot osebni podatki in obenem kot davčna tajnost. Zato je določbe ZDavP-2, ki posebej določajo, kdo in v kakšen obsegu je upravičen pridobivati te podatke, z ozirom na določbe 4. člena ZIZ šteti za specialne in s tem za določbe, ki prevladajo nad ureditvijo, ki velja za izvršilni postopek pred sodišči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - revizija v postopku izvršbe
Zoper pravnomočno odločbo (sklep), izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena revizija (prvi odstavek 10. člena ZIZ). Navedena določba preprečuje tudi uporabo instituta dopustitve revizije po 367. členu ZPP, zato tožnik s svojo vlogo za dodelitev BPP, kjer je obliko in vrsto BPP (vložitev revizije) izrecno navedel, ne more biti uspešen.
Po določbi tretjega odstavka 152. člena ZDavP-2 nosi v primeru izterjave obveznosti iz 156. člena zakona stroške neupravičene izvršbe njen predlagatelj. Toženka pa je subsidiarno dolžna upoštevati tudi določila ZUP, konkretno tretji odstavek 113. člena, po katerem udeleženec postopka krije sam tiste stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi, ne glede na to, kdo je zahteval uvedbo postopka in ne glede na uspeh v postopku (tudi za povrnitev tako nastalih stroškov pa mora biti podana zahteva, saj se po uradni dolžnosti o povrnitvi stroškov ne odloča). Smiselno enako določbo vsebuje tudi sedmi odstavek 79. člena ZDavP-2, po katerem plača stroške davčnega postopka v vsakem primeru udeleženec postopka, če jih je povzročil po svoji krivdi. V konkretnem primeru presoja utemeljenosti povrnitve stroškov davčne izvršbe tožnici z vidika omenjenih določb ni bila opravljena.
davčna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - upravni spor - odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi
Izvršilni organ je s spornimi sklepi o dovolitvi izvršbe ugotovil, da so postali plačilni nalogi izvršljivi ter tudi določil način izvršbe. S sklepi torej glede na določbo 2. člena ZUS-1 in okoliščine obravnavanega primera ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - osebni stečaj - odpust obveznosti
Izvršilnega naslova v postopku davčne izvršbe ni mogoče izpodbijati.
Upnik lahko svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki nastane do začetka stečajnega postopka, uveljavlja samo v stečajnem postopku proti dolžniku, če v zakonu za posamezne primere ni določeno drugače. V primeru osebnega stečaja je taka izjema določena v 408. členu ZFPPIPP. Ta sicer določa, da odpust obveznosti vpliva tako na prijavljene kot tudi na neprijavljene terjatve. Vendar pa mora tudi neprijavljena terjatev obstajati, kar pomeni, da mora biti jasno in konkretno določena, tako glede pravne podlage kot glede njene višine.