izvršitev odločbe - predlog za odložitev izvršitve - obnova postopka
Organ prve stopnje je o predlogu za obnovo postopka že odločil, s čimer je prenehala podlaga za zadržanje izvršitve inšpekcijske odločbe, saj glede na določbo 272. člena ZUP ni potrebno, da bi bila odločitev o zavrnitvi predloga za obnovo postopka tudi dokončna oz. pravnomočna.
sklep o izvršbi - obnova postopka - obnova izvršilnega postopka
Sklep o izvršbi za izterjavo denarne kazni v postopku upravne izvršbe nedenarne terjatve s prisilitvijo, izdan na podlagi drugega odstavka 298. člena ZUP, ni akt, glede katerega bi bilo mogoče obnoviti postopek.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - pritožba zoper odmerno odločbe - odprava, sprememba ali razveljavitev izvršilnega naslova - ustavitev davčne izvršbe
S pritožbo (in posledično s tožbo) zoper sklep o davčni izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Prav tako tožnik ne more uspeti z ugovorom, da je zoper odločbo, ki pomeni izvršilni naslov, vložil pritožbo, saj je po določbah 87. člena ZDavP-2 izvršljiva že prvostopenjska odločba. Če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen, se izda sklep o ustavitvi davčne izvršbe, z njim pa se odpravijo oziroma razveljavijo že izvršena dejanja v postopku davčne izvršbe.
davčna izvršba - pogoji za davčno izvršbo - druge denarne nedavčne obveznosti
Sodišče pritrjuje toženki, da so bile za začetek predmetne izvršbe izpolnjene procesne predpostavke, saj ni sporno, da tožnica dolžnega zneska pred izdajo izpodbijanega sklepa ni poravnala, toženka pa je izvršbo uvedla na podlagi odločbe, ki jo je izdal pristojen organ - Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, opremljene s potrdilom o izvršljivosti.
Obravnavani plačilni nalog je postal pravnomočen dne 14. 8. 2012. Z navedenim dnem je skladno s 44. členom ZP-1 začel teči zastaralni rok za začetek izvrševanja izrečene sankcije. Postopek izvršbe, v kateri je bil izdan izpodbijani sklep o davčni izvršbi z dne 1. 7. 2013, je bil torej začet v zakonitem roku in ni zastaral. Zastaralnih rokov za dokončanje v predpisanem roku začetega izvršilnega postopka pa ZP-1 ne določa, pač pa je zastaranje pravice do izterjave davka urejeno v določbah 125. in 126. člena ZDavP-2, ki smiselno veljajo tudi v primerih, kot je obravnavani, ko davčni organ na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. Obravnavani sklep o davčni izvršbi pa je bil izdan tudi znotraj zastaralnega roka iz 125. oziroma 126. člena ZDavP-2, zato je ugovor zastaranja neutemeljen.
davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - klavzula o izvršljivosti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na samo storitev prekrška oziroma (verodostojnost) plačilnega naloga, skladno z določbo petega odstavka 157. člena ZDavP-2, v postopku izvršbe ni mogoče uveljavljati.
davčna izvršba - predmet davčne izvršbe - načela davčne izvršbe - načelo sorazmernosti - načelo upoštevanja osebnega dostojanstva zavezanca za davek
Po določbah ZDavP-2 ni izključena hkratna ali sukcesivna izdaja sklepov o davčni izvršbi glede na različne predmete izvršbe, vse do poplačila celotnega dolga. Predmet davčne izvršbe je lahko vsako dolžnikovo premoženje ali pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe. Če je mogoče opraviti izvršbo z različnimi sredstvi davčne izvršbe, je davčni organ dolžan uporabiti tista sredstva davčne izvršbe, ki so glede na okoliščine primera sorazmerna znesku davka, ki ga je treba izterjati, če se z njim(i) doseže namen izvršbe. Navedeno načelo sorazmernosti varuje davčnega dolžnika pred uporabo sredstev davčne izvršbe, ki po vrednosti nesorazmerno presegajo višino davčnega dolga.
Določba drugega odstavka 142. člena ZDavP-2, po kateri je pri izvajanju izvršbe davčni organ dolžan upoštevati osebno dostojanstvo zavezanca za davek in poskrbeti, da je izvršba za dolžnika čim manj neugodna, ni povezana z načelom sorazmernosti iz prvega odstavka tega člena in se tudi ne nanaša na izbiro izvršilnega sredstva.
globa za prekršek - davčna izvršba - predmet davčne izvršbe - več sklepov o davčni izvršbi - ustavitev davčne izvršbe - vročitev odločbe o pritožbi - bistvena kršitev pravil postopka
Po določbah ZDavP-2 ni izključena hkratna ali sukcesivna izdaja različnih sklepov o davčni izvršbi glede na različne predmete izvršbe, vse do poplačila celotnega dolga. Ugotovitev, da izvršba po izdanem sklepu o davčni izvršbi ni bila uspešna, ne pomeni podlage za ustavitev davčne izvršbe, temveč v odsotnosti razlogov za ustavitev narekuje izdajo sklepa o davčni izvršbi na drug predmet davčne izvršbe, torej nadaljevanje že začetega davčnega postopka.
Napaka pri vročanju odločbe o pritožbi v obravnavanem primeru ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka, ki bi narekovala odpravo odločbe, saj je pooblaščenec tožeče stranke tožbo vložil pravočasno (glede na datum vročitve odločbe stranki) in napaka pri vročanju za stranko očitno ni imela nikakršnih neugodnih posledic.
davčni dolg izbrisane gospodarske družbe - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik tudi v upravnem sporu vztraja, da se ne strinja z izdanima odločbama o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki sta bili podlaga za izdajo sklepa o izvršbi. V postopku davčne izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, zato omenjeni tožbeni ugovori niso relevantni.
davčna izvršba - davčna izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - slabo finančno stanje dolžnika
Slabo finančno stanje dolžnika ni ovira za vodenje postopka izvršbe, je pa ovira za izvršitev izpodbijanega sklepa, saj mora banka, ko sklep izvršuje, upoštevati omejitve, ki jih v tej zvezi določa zakon.
davčna izvršba - izvršilni naslov - klavzula o izvršljivosti - izpodbijanje izvršilnega naslova - odpis davčnega dolga
Davčna izvršba je bila začeta na podlagi izvršilnega naslova s klavzulo o izvršljivosti, na katero je davčni organ, ki opravlja izvršbo, vezan.
V postopku davčne izvršbe dolžnik ne more z uspehom izpodbijati izvršilnega naslova. Enako velja za upravni spor, katerega predmet je preverjanje pravilnosti in zakonitosti sklepa o izvršbi.
Sklepa o odpisu davčnega dolga davčni organ v postopku izdaje izpodbijanega sklepa ni mogel upoštevati, saj je bil izdan kasneje kot izpodbijani sklep. Bo pa omenjeni sklep relevanten za nadaljnji postopek oziroma za ukrepanje davčnega organa po 155. členu ZDavP-2.
Dolžnikov dolžnik lahko v ugovoru zoper sklep o izvršbi ugovarja, da dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen ali da dolg še ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa. Z ugovorom je dopustno uveljavljati le dejstva in okoliščine, ki so obstajale oziroma nastopile do vročitve sklepa o izvršbi. V konkretnem primeru naj bi dolg tožnice oziroma terjatev davčnega dolžnika na podlagi računov prenehala s kompenzacijo. Vendar tega tožnica v davčnem postopku, kljub večkratnim pozivom k predložitvi dokazov, ni izkazala, saj ni navedla in izkazala niti terjatve do davčnega dolžnika, ki bi lahko bila predmet kompenzacije. Sodišče se strinja, da knjigovodske kartice terjatve ne dokazujejo, če terjatev ni hkrati izkazana z verodostojno knjigovodsko listino, ki je podlaga za knjiženje. Tožnica v upravnem sporu prvič, pa še to povsem nekonkretizirano, navaja pogodbena razmerja, iz katerih naj bi izhajale njene terjatve do davčnega dolžnika. Gre za dejstva, ki jih brez opravičenega razloga v davčnem postopku ni navedla in jih zato sodišče skladno z 52. členom ZUS-1 pri odločanju ni upoštevalo.
Dolžnikov dolžnik lahko v ugovoru zoper sklep o davčni izvršbi uveljavlja le ugovore iz drugega odstavka 174. člena ZDavP-2, ne pa tudi ugovorov, ki se nanašajo na izvršbo in jih lahko uveljavlja davčni dolžnik v pritožbi zoper sklep o davčni izvršbi. Z ugovorom zastaranja zato tožnica ne more biti uspešna.
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov, v obravnavanem primeru obračun DDV-O. Takšnih ugovorov zato tudi ni mogoče z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, katerega predmet je izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi.
Okoliščina, da je bila zakonska zveza med tožečo stranko in davčnim dolžnikom razvezana na podlagi sodbe sodišča, za vprašanje poroštva tožeče stranke ni relevantna. Po določbi 148. člena ZDavP-2 je namreč bistven čas prenosa premoženja, ne pa čas izdaje sklepa o izvršbi.
ZDavP-2 člen 173, 174, 174/2. OZ člen 311, 312, 317.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - neobstoj dolga - prenehanje terjatve davčnega dolžnika do dolžnikovega dolžnika - pobot
Tožnica v obravnavanem primeru, kolikor se sklicuje na prenehanje zarubljene terjatve s pobotom s terjatvami, ki jih ima sama do davčnega dolžnika, glede na veljavno zakonsko ureditev ne more uspeti. Ob vročitvi izpodbijanega sklepa tožnici in tudi v času, ko je podala pobotno izjavo, namreč terjatev davčnega dolžnika še ni zapadla. To pa pomeni, da niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za pobot te terjatve z nasprotnimi terjatvami tožnice do davčnega dolžnika, saj ni bil izpolnjen v 311. členu OZ predpisan pogoj zapadlosti obeh terjatev.
Ko ugovarja zoper sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev davčnega dolžnika, mora dolžnikov dolžnik podati dovolj konkretne navedbe in tudi ponuditi dokaze zanje. Vendar postopka ni mogoče reducirati na presojo, ali je dolžnikov dolžnik o svojih navedbah uspel prepričati davčni organ. Primarno je davčni organ (že prvostopenjski in še toliko bolj drugostopenjski, ko odloča o ugovoru) tisti, ki je dolžan ugotoviti vsa dejstva in izvesti vse dokaze, ki so lahko pomembni za odločitev, ter pri tem dosledno spoštovati z zakonom določene procesne pravice udeležencev postopka.
Glede na pravni učinek sklepa o izvršbi na denarno terjatev davčnega dolžnika je z ugovorom dolžnikovega dolžnika dopustno uveljavljati tista dejstva in okoliščine, ki so obstajale oziroma nastopile do vročitve sklepa dolžnikovemu dolžniku. Zato je za odločitev o ugovoru lahko relevantna tudi izpolnitev dolžnikovega dolžnika, ki je bila opravljena sicer po datumu izdaje sklepa o izvršbi, vendar pred njegovo vročitvijo dolžnikovemu dolžniku.
sodni izvršitelj - disciplinski postopek - predlog za uvedbo disciplinskega postopka - upravičen predlagatelj postopka - stranka v postopku
Tožeča stranka je bila kot dolžnik stranka izvršilnega postopka, v katerem se zatrjuje nepravilno in neustrezno ravnanje izvršitelja, zaradi česar ima pravni interes za udeležbo v disciplinskem postopku zoper omenjenega izvršitelja.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarna sredstva na računu pri banki - plačilna nezmožnost dolžnika - omejitev davčne izvršbe
Tožnik ne ugovarja nepravilnosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi, pač pa poudarja svojo plačilno nezmožnost ter težko socialno in ekonomsko situacijo. To ni razlog za odpravo izpodbijanega sklepa, pač pa se pri sami izvršbi upošteva, da so posamezni denarni prejemki izvzeti iz izvršbe oziroma je davčna izvršba nanje omejena.
davčna izvršba - neplačana globa za prekršek - sklep o izvršbi - sprememba izpodbijanega sklepa s strani drugostopenjskega organa - zastaranje - pretrganje zastaranja
Iz upravnih spisov, konkretno iz dopisa tržnega inšpektorja davčnemu organu in iz zapisa datoteke, ki jo je inšpektor posredoval na strežnik DURS, sledi, da je Tržni inšpektorat kot izdajatelj plačilnega naloga dne 10. 1. 2013 pri davčnem organu (prvič) predlagal prisilno izterjavo globe po nalogu. Pri tem predlogu gre za dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku, ki nedvomno meri na izvršitev tožniku za prekršek izrečene sankcije. S tem so izpolnjeni pogoji za to, da se zastaranje, ki je v teku, pretrga. Obveščanje kršitelja oziroma zavezanca za globo o dejanju, ki pretrga zastaranje, se po določbah 44. člena ZP-1 ne zahteva.
Drugostopenjski organ ima pooblastilo za spremembo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi v 251. členu ZUP. Tožnik zato ne more uspešno ugovarjati, da je drugostopenjski organ prekoračil svoja pooblastila ter neupravičeno popravil opravilno številko in datum izvršljivosti izvršilnega naslova.