davčna izvršba - izvršilni naslov - poravnava dolga
V postopku davčne izvršbe se presoja dejansko stanje v času izdaje sklepa o davčni izvršbi, tožeča stranka pa naj bi svoj dolg poravnala šele po izdaji sklepa, kar pomeni, da je bil izpodbijani sklep izdan utemeljeno.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - odgovornost dolžnikovega dolžnika za opuščeno odtegnitev in plačilo - dolžnikovemu dolžniku izdana odločba o plačilu - ugovori dolžnikovega dolžnika
Predmet presoje je pravilnost in zakonitost odločbe, ki se izda, če dolžnikov dolžnik ne ravna po sklepu o izvršbi in se davek izterja od njega. V pritožbenem postopku zoper to odločbo se preverja le, če je odločba izdana v skladu s 175. členom ZDavP-2 in če je višina zneska iz odločbe enaka zarubljeni terjatvi iz sklepa o davčni izvršbi. Ugovor, da dolžniku sploh ni dolžan, lahko dolžnikov dolžnik uveljavlja le v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na obstoj terjatve iz sklepa, tako niso pomembni za odločitev.
ZUP člen 88, 210, 223, 223/1. ZDavP-2 člen 87, 143, 145, 151, 151-3, 157, 157/5.
davčna izvršba - sklep o izvršbi - sklep o popravi pomote - za stranko neugodna poprava pomote - nepravilna vročitev upravnega akta - vpliv nepravilne vročitve na zakonitost upravnega akta
Sklep o popravi pomote v izreku izpodbijanega sklepa je bil izdan pred odločitvijo drugostopenjskega organa o tožnikovi pritožbi. Do odločanja o tožnikovi pritožbi so bile torej pomote že odpravljene. Popravek upravnega akta z dopolnitvijo številke akta oziroma njegovega datuma po mnenju sodišča ni takšen popravek akta, ki bi bil za stranko neugoden, saj se za tožnika na podlagi tega popravka ni nič spremenilo.
Da je bil izpodbijani sklep tožniku nepravilno vročen, ni sporno. Vendar ima to dejstvo vpliv le na ugotavljanje pravočasnosti pritožbe, ne pa na nezakonitost celotnega akta.
davčna izvršba - odlog izvršbe - zadržanje izvršbe - zadržanje izvršbe na predlog stranke
Začeto davčno izvršbo je mogoče zadržati le po uradni dolžnosti in ne na predlog dolžnika. Gre za diskrecijsko odločanje davčnega organa po uradni dolžnosti. Odlog sicer lahko predlaga tudi stranka, vendar organ na predlog ni vezan, pač pa ima ta le naravo pobude.
davčna izvršba - začetek davčne izvršbe - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
Če davek ni plačan v rokih, predpisanih v ZZDavP-2, ali v rokih, predpisanih z zakonom o obdavčenju, davčni organ začne davčno izvršbo brez kakršnikoli izjem. S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.
davčna izvršba - začetek davčne izvršbe - predlog za obročno plačilo davčnega dolga
Tožnica do izdaje sklepa o davčni izvršbi dolga ni poravnala. Zato je imel davčni organ podlago za ukrepanje v skladu s 143. in 145. členom ZDavP-2. Iz določil ZDavP-2 ne izhaja, da bi moral pred izdajo sklepa o davčni izvršbi preveriti, ali je dolžnik vložil predlog po 101. oziroma 102. členu ZDavP-2. 153. člen ZDavP-2 zgolj predpisuje, da se v primeru, če je davčni organ pred začetkom davčne izvršbe dolžniku dovolil odlog oziroma obročno plačilo davka, šteje, da je za čas odloga oziroma obročnega plačila, odložen tudi začetek davčne izvršbe. Če pa je dolžniku dovoljen odlog oziroma obročno plačilo davka že po izdaji sklepa o izvršbi, se že začeti postopek davčne izvršbe zadrži (154. člen ZDavP-2). Do nobene od omenjenih situacij pa v konkretnem primeru ni prišlo. Zatrjevane škode, ki naj bi nastala zaradi prepočasne odločitve davčnega organa o njenem predlogu za obročno plačilo davčnega dolga, tožnica zato v tem postopku, ko se preverja le pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o dovolitvi izvršbe ne more uveljavljati.
ZIZ člen 281, 281/1, 281/1-7, 287, 287/1, 287/1-1, 287/4, 298č.
razrešitev izvršitelja - disciplinski postopek - razlogi za razrešitev izvršitelja - nevrednost javnega zaupanja
Zaradi možnega vsebinskega prekrivanja razloga za razrešitev iz 7. točke 1. odstavka 281. člena ZIZ/2013 s taksativno določenimi hujšimi disciplinskimi kršitvami iz 298.č člena ZIZ/2013 in zaradi različno urejenega postopka razrešitve za primer, če glede (ne)vrednosti javnega zaupanja odloča samo minister, ali pa v primeru, če o tem odločajo disciplinski organi, mora odločitev v prvem primeru vsebovati tudi posebno utemeljitev, zakaj je bil v konkretnem primeru nujno potreben najstrožji ukrep brez uvedbe disciplinskega postopka.
Tek izvršilnega postopka zoper tožnika, blokada njegovih računov v daljšem obdobju v času nadzora, skupaj z obravnavanim razlogom precejšnje neurejenosti pisarne, ki je v konkretnem primeru prerasla v malomarno, nevestno delo s spisi, vključno z neustreznimi evidencami in shranjevanjem spisov ter odzivanjem na pozive sodišč, po presoji sodišča tvori zadostno podlago za oceno, da je tožena stranka lahko uvedla postopek razrešitev tožnika in da ni šlo za arbitrarno izogibanje disciplinskemu postopku.
Ko gre za vprašanje, ali je nekdo vreden javnega zaupanja ali ne, niti ni nujno, da negativne posledice zaradi kršitev predpisov in standardov že nastanejo in da se samo v primeru nastanka konkretne škode lahko izreče tak ukrep. Stopnja odgovornosti za navedena ravnanja je visoka in je vsa na tožnikovi strani.
davčna izvršba - ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi - napotitev na tožbo - ugotovitev nedopustnosti davčne izvršbe na predmet izvršbe - ugotovitev lastninske pravice - obrazložitev sklepa
Tisti, ki izkaže za verjetno, da ima na predmetu davčne izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi. Če davčni organ oceni, da pravica navedene osebe, ki preprečuje izvršbo, ni verjetno izkazana, napoti to osebo, da v 8 dneh od vročitve sklepa pri sodišču vloži tožbo, da je davčna izvršba na predmet izvršbe nedopustna. V konkretnem primeru iz sklepa niso razvidni razlogi za takšno oceno, saj se davčni organ v obrazložitvi zgolj sklicuje na zakonske določbe, ne pojasni pa, zakaj in v čem ni upošteval (kot verjetnih) ugovornih razlogov tožeče stranke in listin, na katere se tožeča stranka v ugovoru sklicuje. Tega tožena stranka tudi ni popravila na naroku, ki ga je razpisalo sodišče. Tožeča stranka ima tako prav, ko navaja, da pravilnosti narejene ocene in s tem vsebinske pravilnosti izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti in da je zato podana bistvena kršitev pravil postopka.
davčna izvršba - izvršilni naslov - davčni obračun
Davčna izvršba se po določbi prvega odstavka 145. člena ZDavP-2 izvede na podlagi izvršilnega naslova, to pa je v skladu z drugim odstavkom navedenega člena med drugim tudi izvršljiv obračun davka.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izvršba neplačane sodne takse - izvršilni naslov - plačilni nalog
Tožnik takse, katere plačilo mu je bilo naloženo s plačilnim nalogom, ki predstavlja izvršilni naslov, ni plačal. Zato je prvostopenjski organ na predlog predlagatelja utemeljeno izdal izpodbijani sklep, pri tem pa so bile pravilno upoštevane omejitve izvršbe.
izvršitev odločbe - predlog za odložitev izvršitve - obnova postopka
Organ prve stopnje je o predlogu za obnovo postopka že odločil, s čimer je prenehala podlaga za zadržanje izvršitve inšpekcijske odločbe, saj glede na določbo 272. člena ZUP ni potrebno, da bi bila odločitev o zavrnitvi predloga za obnovo postopka tudi dokončna oz. pravnomočna.
sklep o izvršbi - obnova postopka - obnova izvršilnega postopka
Sklep o izvršbi za izterjavo denarne kazni v postopku upravne izvršbe nedenarne terjatve s prisilitvijo, izdan na podlagi drugega odstavka 298. člena ZUP, ni akt, glede katerega bi bilo mogoče obnoviti postopek.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - pritožba zoper odmerno odločbe - odprava, sprememba ali razveljavitev izvršilnega naslova - ustavitev davčne izvršbe
S pritožbo (in posledično s tožbo) zoper sklep o davčni izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Prav tako tožnik ne more uspeti z ugovorom, da je zoper odločbo, ki pomeni izvršilni naslov, vložil pritožbo, saj je po določbah 87. člena ZDavP-2 izvršljiva že prvostopenjska odločba. Če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen, se izda sklep o ustavitvi davčne izvršbe, z njim pa se odpravijo oziroma razveljavijo že izvršena dejanja v postopku davčne izvršbe.
Obravnavani plačilni nalog je postal pravnomočen dne 14. 8. 2012. Z navedenim dnem je skladno s 44. členom ZP-1 začel teči zastaralni rok za začetek izvrševanja izrečene sankcije. Postopek izvršbe, v kateri je bil izdan izpodbijani sklep o davčni izvršbi z dne 1. 7. 2013, je bil torej začet v zakonitem roku in ni zastaral. Zastaralnih rokov za dokončanje v predpisanem roku začetega izvršilnega postopka pa ZP-1 ne določa, pač pa je zastaranje pravice do izterjave davka urejeno v določbah 125. in 126. člena ZDavP-2, ki smiselno veljajo tudi v primerih, kot je obravnavani, ko davčni organ na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. Obravnavani sklep o davčni izvršbi pa je bil izdan tudi znotraj zastaralnega roka iz 125. oziroma 126. člena ZDavP-2, zato je ugovor zastaranja neutemeljen.
davčna izvršba - pogoji za davčno izvršbo - druge denarne nedavčne obveznosti
Sodišče pritrjuje toženki, da so bile za začetek predmetne izvršbe izpolnjene procesne predpostavke, saj ni sporno, da tožnica dolžnega zneska pred izdajo izpodbijanega sklepa ni poravnala, toženka pa je izvršbo uvedla na podlagi odločbe, ki jo je izdal pristojen organ - Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, opremljene s potrdilom o izvršljivosti.
davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - klavzula o izvršljivosti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na samo storitev prekrška oziroma (verodostojnost) plačilnega naloga, skladno z določbo petega odstavka 157. člena ZDavP-2, v postopku izvršbe ni mogoče uveljavljati.
davčna izvršba - predmet davčne izvršbe - načela davčne izvršbe - načelo sorazmernosti - načelo upoštevanja osebnega dostojanstva zavezanca za davek
Po določbah ZDavP-2 ni izključena hkratna ali sukcesivna izdaja sklepov o davčni izvršbi glede na različne predmete izvršbe, vse do poplačila celotnega dolga. Predmet davčne izvršbe je lahko vsako dolžnikovo premoženje ali pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe. Če je mogoče opraviti izvršbo z različnimi sredstvi davčne izvršbe, je davčni organ dolžan uporabiti tista sredstva davčne izvršbe, ki so glede na okoliščine primera sorazmerna znesku davka, ki ga je treba izterjati, če se z njim(i) doseže namen izvršbe. Navedeno načelo sorazmernosti varuje davčnega dolžnika pred uporabo sredstev davčne izvršbe, ki po vrednosti nesorazmerno presegajo višino davčnega dolga.
Določba drugega odstavka 142. člena ZDavP-2, po kateri je pri izvajanju izvršbe davčni organ dolžan upoštevati osebno dostojanstvo zavezanca za davek in poskrbeti, da je izvršba za dolžnika čim manj neugodna, ni povezana z načelom sorazmernosti iz prvega odstavka tega člena in se tudi ne nanaša na izbiro izvršilnega sredstva.
globa za prekršek - davčna izvršba - predmet davčne izvršbe - več sklepov o davčni izvršbi - ustavitev davčne izvršbe - vročitev odločbe o pritožbi - bistvena kršitev pravil postopka
Po določbah ZDavP-2 ni izključena hkratna ali sukcesivna izdaja različnih sklepov o davčni izvršbi glede na različne predmete izvršbe, vse do poplačila celotnega dolga. Ugotovitev, da izvršba po izdanem sklepu o davčni izvršbi ni bila uspešna, ne pomeni podlage za ustavitev davčne izvršbe, temveč v odsotnosti razlogov za ustavitev narekuje izdajo sklepa o davčni izvršbi na drug predmet davčne izvršbe, torej nadaljevanje že začetega davčnega postopka.
Napaka pri vročanju odločbe o pritožbi v obravnavanem primeru ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka, ki bi narekovala odpravo odločbe, saj je pooblaščenec tožeče stranke tožbo vložil pravočasno (glede na datum vročitve odločbe stranki) in napaka pri vročanju za stranko očitno ni imela nikakršnih neugodnih posledic.