ZP-1 člen 44, 44/1, 44/2, 44/3. ZDavP-2 člen 3, 3/4, 125, 126.
globa za prekršek - davčna izvršba - zastaranje
ZP-1 v prvem in drugem odstavku 44. člena določa le relativni in absolutni rok za začetek postopka izvršbe, ne pa, kot meni tožnica, zastaralnih rokov za izvršitev izrečene sankcije. V tem se ureditev v ZP-1 razlikuje od ureditve po prej veljavnem ZP. Rok za dokončanje pravočasno začete izvršbe se glede na četrti odstavek 44. člena ZP-1 presoja na podlagi 125. člena oziroma 126. člena ZDavP-2. V četrtem odstavku 44. člena ZP-1 je namreč določeno, da globe, odvzema premoženjske koristi in stroškov postopka ni dopustno izvrševati po poteku rokov, ki jih določa zakon, ki ureja davčno izvršbo. To pa so določbe ZDavP-2, ki urejajo zastaranje davčnih obveznosti in ki, ob upoštevanju četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2, veljajo tudi za denarne kazni in globe ter stroške postopka o prekršku.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izvršljivost - izpodbijanje izvršilnega naslova
Izvršiti je mogoče le pravni naslov, ki je opremljen s klavzulo o izvršljivosti. Iz listin predloženega spisa izhaja, da je plačilni nalog opremljen s klavzulo izvršljivosti, ki je podpisana in opremljena s štampiljko.
Zoper utemeljenost samega izvršilnega naslova, to je v konkretnem primeru plačilnega naloga, je možno pravno varstvo z vložitvijo zahteve za sodno varstvo, ki se vloži pri prekrškovnem organu, na kar je bil tožnik tudi opozorjen v plačilnem nalogu.
davčna izvršba - izvršilni naslov - sklep o davčni izvršbi
Iz izreka sklepa je razvidno, na podlagi katerih izvršilnih naslovov se opravlja davčna izvršba, saj so le ti navedeni, navedeni so datumi izvršljivosti ter zneski davka in zamudnih obresti. Navedeni pa so tudi stroški izvršbe, ki so obračunani le enkrat.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik v tožbi zoper sklep o davčni izvršbi izpodbija izvršilni naslov, to je odločbo o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti, kar pa na podlagi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 ni mogoče.
Davčni organ s sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo med drugim, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen ali če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.
Četrti odstavek 157. člena ZDavP-2 davčnemu organu omogoča, da začeto izvršbo zadrži le v primeru, ko sam oceni, da bi bilo mogoče pritožbi ugoditi. Zadržanja davčne izvršbe tožnica zato ne more zahtevati, saj na razloge za zadržanje davčni organ pazi po uradni dolžnosti. To pa pomeni, da tudi ni zaveze davčnega organa, da bi na podlagi vložene zahteve oziroma pobude za zadržanje presojal pogoj za zadržanje izvršbe.
davčna izvršba - sklep o izvršbi - izvršilni naslov - opomin pred izvršbo
Neutemeljen je tožničin ugovor, da bi ji morala toženka pred izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi poslati opomin. Zakon namreč ne predvideva izdaje opomina pred izvedbo davčne izvršbe, pač pa je predpostavka zanjo, v skladu s 145. členom ZDavP-2, izvršilni naslov.
Ministrstvo za pravosodje je z izpodbijano odločbo pravilno ugotovilo, da je z dnem dokončnosti odločbe o razrešitvi A.A. kot izvršitelja prenehal status tožnici kot njegovi namestnici, ter tožnici naložilo, da mora brez odlašanja, najkasneje pa v roku treh dni po prejemu odločbe, Zbornici izvršiteljev Slovenije izročiti identifikacijske znake (izkaznico in priponko), ki jih je imela kot namestnica izvršitelja A.A. Odločba je izdana na podlagi uradno preverljivih dejstev; ali so pri tožnici nastopili krivdni razlogi za prenehanje njene funkcije namestnice izvršitelja, pa za odločitev ni relevantno. To posledično pomeni, da kontradiktorni postopek v konkretnem primeru ni bil potreben, ampak so bili izpolnjeni pogoji za skrajšani ugotovitveni postopek po 144. členu ZUP.
davčna izvršba - izvršilni naslov - poravnava dolga
V postopku davčne izvršbe se presoja dejansko stanje v času izdaje sklepa o davčni izvršbi, tožeča stranka pa naj bi svoj dolg poravnala šele po izdaji sklepa, kar pomeni, da je bil izpodbijani sklep izdan utemeljeno.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - odgovornost dolžnikovega dolžnika za opuščeno odtegnitev in plačilo - dolžnikovemu dolžniku izdana odločba o plačilu - ugovori dolžnikovega dolžnika
Predmet presoje je pravilnost in zakonitost odločbe, ki se izda, če dolžnikov dolžnik ne ravna po sklepu o izvršbi in se davek izterja od njega. V pritožbenem postopku zoper to odločbo se preverja le, če je odločba izdana v skladu s 175. členom ZDavP-2 in če je višina zneska iz odločbe enaka zarubljeni terjatvi iz sklepa o davčni izvršbi. Ugovor, da dolžniku sploh ni dolžan, lahko dolžnikov dolžnik uveljavlja le v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na obstoj terjatve iz sklepa, tako niso pomembni za odločitev.
ZUP člen 88, 210, 223, 223/1. ZDavP-2 člen 87, 143, 145, 151, 151-3, 157, 157/5.
davčna izvršba - sklep o izvršbi - sklep o popravi pomote - za stranko neugodna poprava pomote - nepravilna vročitev upravnega akta - vpliv nepravilne vročitve na zakonitost upravnega akta
Sklep o popravi pomote v izreku izpodbijanega sklepa je bil izdan pred odločitvijo drugostopenjskega organa o tožnikovi pritožbi. Do odločanja o tožnikovi pritožbi so bile torej pomote že odpravljene. Popravek upravnega akta z dopolnitvijo številke akta oziroma njegovega datuma po mnenju sodišča ni takšen popravek akta, ki bi bil za stranko neugoden, saj se za tožnika na podlagi tega popravka ni nič spremenilo.
Da je bil izpodbijani sklep tožniku nepravilno vročen, ni sporno. Vendar ima to dejstvo vpliv le na ugotavljanje pravočasnosti pritožbe, ne pa na nezakonitost celotnega akta.
davčna izvršba - odlog izvršbe - zadržanje izvršbe - zadržanje izvršbe na predlog stranke
Začeto davčno izvršbo je mogoče zadržati le po uradni dolžnosti in ne na predlog dolžnika. Gre za diskrecijsko odločanje davčnega organa po uradni dolžnosti. Odlog sicer lahko predlaga tudi stranka, vendar organ na predlog ni vezan, pač pa ima ta le naravo pobude.
davčna izvršba - začetek davčne izvršbe - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
Če davek ni plačan v rokih, predpisanih v ZZDavP-2, ali v rokih, predpisanih z zakonom o obdavčenju, davčni organ začne davčno izvršbo brez kakršnikoli izjem. S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.
davčna izvršba - začetek davčne izvršbe - predlog za obročno plačilo davčnega dolga
Tožnica do izdaje sklepa o davčni izvršbi dolga ni poravnala. Zato je imel davčni organ podlago za ukrepanje v skladu s 143. in 145. členom ZDavP-2. Iz določil ZDavP-2 ne izhaja, da bi moral pred izdajo sklepa o davčni izvršbi preveriti, ali je dolžnik vložil predlog po 101. oziroma 102. členu ZDavP-2. 153. člen ZDavP-2 zgolj predpisuje, da se v primeru, če je davčni organ pred začetkom davčne izvršbe dolžniku dovolil odlog oziroma obročno plačilo davka, šteje, da je za čas odloga oziroma obročnega plačila, odložen tudi začetek davčne izvršbe. Če pa je dolžniku dovoljen odlog oziroma obročno plačilo davka že po izdaji sklepa o izvršbi, se že začeti postopek davčne izvršbe zadrži (154. člen ZDavP-2). Do nobene od omenjenih situacij pa v konkretnem primeru ni prišlo. Zatrjevane škode, ki naj bi nastala zaradi prepočasne odločitve davčnega organa o njenem predlogu za obročno plačilo davčnega dolga, tožnica zato v tem postopku, ko se preverja le pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o dovolitvi izvršbe ne more uveljavljati.
ZIZ člen 281, 281/1, 281/1-7, 287, 287/1, 287/1-1, 287/4, 298č.
razrešitev izvršitelja - disciplinski postopek - razlogi za razrešitev izvršitelja - nevrednost javnega zaupanja
Zaradi možnega vsebinskega prekrivanja razloga za razrešitev iz 7. točke 1. odstavka 281. člena ZIZ/2013 s taksativno določenimi hujšimi disciplinskimi kršitvami iz 298.č člena ZIZ/2013 in zaradi različno urejenega postopka razrešitve za primer, če glede (ne)vrednosti javnega zaupanja odloča samo minister, ali pa v primeru, če o tem odločajo disciplinski organi, mora odločitev v prvem primeru vsebovati tudi posebno utemeljitev, zakaj je bil v konkretnem primeru nujno potreben najstrožji ukrep brez uvedbe disciplinskega postopka.
Tek izvršilnega postopka zoper tožnika, blokada njegovih računov v daljšem obdobju v času nadzora, skupaj z obravnavanim razlogom precejšnje neurejenosti pisarne, ki je v konkretnem primeru prerasla v malomarno, nevestno delo s spisi, vključno z neustreznimi evidencami in shranjevanjem spisov ter odzivanjem na pozive sodišč, po presoji sodišča tvori zadostno podlago za oceno, da je tožena stranka lahko uvedla postopek razrešitev tožnika in da ni šlo za arbitrarno izogibanje disciplinskemu postopku.
Ko gre za vprašanje, ali je nekdo vreden javnega zaupanja ali ne, niti ni nujno, da negativne posledice zaradi kršitev predpisov in standardov že nastanejo in da se samo v primeru nastanka konkretne škode lahko izreče tak ukrep. Stopnja odgovornosti za navedena ravnanja je visoka in je vsa na tožnikovi strani.
davčna izvršba - ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi - napotitev na tožbo - ugotovitev nedopustnosti davčne izvršbe na predmet izvršbe - ugotovitev lastninske pravice - obrazložitev sklepa
Tisti, ki izkaže za verjetno, da ima na predmetu davčne izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi. Če davčni organ oceni, da pravica navedene osebe, ki preprečuje izvršbo, ni verjetno izkazana, napoti to osebo, da v 8 dneh od vročitve sklepa pri sodišču vloži tožbo, da je davčna izvršba na predmet izvršbe nedopustna. V konkretnem primeru iz sklepa niso razvidni razlogi za takšno oceno, saj se davčni organ v obrazložitvi zgolj sklicuje na zakonske določbe, ne pojasni pa, zakaj in v čem ni upošteval (kot verjetnih) ugovornih razlogov tožeče stranke in listin, na katere se tožeča stranka v ugovoru sklicuje. Tega tožena stranka tudi ni popravila na naroku, ki ga je razpisalo sodišče. Tožeča stranka ima tako prav, ko navaja, da pravilnosti narejene ocene in s tem vsebinske pravilnosti izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti in da je zato podana bistvena kršitev pravil postopka.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izvršba neplačane sodne takse - izvršilni naslov - plačilni nalog
Tožnik takse, katere plačilo mu je bilo naloženo s plačilnim nalogom, ki predstavlja izvršilni naslov, ni plačal. Zato je prvostopenjski organ na predlog predlagatelja utemeljeno izdal izpodbijani sklep, pri tem pa so bile pravilno upoštevane omejitve izvršbe.
davčna izvršba - izvršilni naslov - davčni obračun
Davčna izvršba se po določbi prvega odstavka 145. člena ZDavP-2 izvede na podlagi izvršilnega naslova, to pa je v skladu z drugim odstavkom navedenega člena med drugim tudi izvršljiv obračun davka.