davčna izvršba - vzajemna pomoč pri izterjavi terjatev v zvezi z davki - zaprosilo za izterjavo davščin - zastaranje obveznosti
V primeru, kakršen je obravnavani, ko država prosilka za isto terjatev navede različna roka zastaranja, po presoji sodišča davčni organ ne more nekritično slediti navedbam države prosilke in se sklicevati na datum zastaranja, ki je naveden v zaprosilu, temveč je dolžan ugotoviti, kateri rok je v skladu s predpisi države prosilke.
davčna izvršba - izvršilni naslov - zastaranje pravice do izterjave - začetek teka zastaralnega roka
Izpodbijani sklep o izvršbi je bil izdan na podlagi (nove) odmerne odločbe, ki je bila izdana v obnovljenem postopku. Zastaranje pravice do izterjave obveznosti je začelo teči po izvršljivosti te (in ne prvotne) odmerne odločbe. Tožnika se je za predmetno obveznost terjalo že s sklepom o izvršbi, izdanim pred izpodbijanim sklepom, s tem pa je bil tek zastaralnega roka prekinjen in zato ni nastopilo niti relativno niti absolutno zastaranje.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo
Pogoj za izdajo odločbe na podlagi 175. člena ZDavP-2 je, da je bil izdan sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev dolžnika in da dolžnikov dolžnik ni ravnal v skladu s sklepom, s katerim mu je bilo naloženo, da zarubljeno terjatev plača na račun toženke. V tem postopku lahko dolžnikov dolžnik uveljavlja le tiste ugovore, ki se nanašajo na izpolnitev obveznosti po sklepu o davčni izvršbi. Tožnik ugovarja, da (v pretežni meri) ni dolžan. S tem ugovarja obstoju terjatve, kar pa ni ugovor, ki bi se lahko uveljavljal v tem postopku, temveč ugovor, ki se po določbah 174. člena ZDavP-2 lahko uveljavlja v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
ZDavP-2 člen 146, 152, 152/4, 157, 157/5. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 66, 67, 72, 72/2.
davčna izvršba - davčna izvršba na premičnine - izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti - izpodbijanje izvršilnega naslova - stroški davčne izvršbe - stroški za pot izterjevalca
Izterjava sodne takse temelji na plačilnem nalogu sodišča, na katerem je potrdilo o izvršljivosti. Vsebinska pravilnost izvršilnega naslova – plačilnega naloga ni predmet presoje v postopku davčne izvršbe. Tožnik zato z ugovori, ki se nanašajo na upravičenost do oprostitve plačila sodne takse in s tem na utemeljenost izdanega plačilnega naloga, v tem postopku ne more uspeti.
Stroški davčne izvršbe se obračunajo v sklepu o izvršbi, plača jih dolžnik, višino teh stroškov pa predpiše minister, pristojen za finance. Pri tem je pravilen tudi znesek, ki se terja kot strošek za pot izterjevalca. Ta pot sicer v spisih res ni izkazana. Vendar ni mogoče mimo dejstva, da gre za postopek izvršbe na premičnine, pri kateri se rubež opravi na kraju, kjer se premičnine nahajajo in ne v prostorih uradne osebe. Zato se stroški za pot izterjevalca utemeljeno terjajo že v sklepu, s katerim se začne davčna izvršba, in zato tožnikove navedbe, da izterjevalca nikoli ni videl in da do njegove poti nikakor ni moglo priti, za odločitev niso pravno pomembne. Sicer pa sodišče v tej zvezi dodaja, da se v primeru, če po končanem postopku davčne izvršbe nastane razlika med obračunanimi in dejansko nastalimi stroški, ta vrne na podlagi posebnega sklepa davčnega organa.
odločba o prekršku - stroški postopka - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - izvršilno dejanje
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov, v obravnavanem primeru odločba o prekršku, ki jo je dopustno izpodbijati le z zahtevo za sodno varstvo po določbah ZP-1. Ugovorov, s katerimi se izpodbija izvršilni naslov, zato tudi ni mogoče z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, v katerem se izpodbija sklep o davčni izvršbi. Drugi tožbeni ugovori pa se nanašajo na izvršilna dejanja in že zato ne morejo vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa, zato jih sodišče vsebinsko ni presojalo.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - vpogled v knjigovodsko evidenco - stroški postopka - navedba izvršljivosti
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov, v obravnavanem primeru odločba o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti. Tožbeni očitek, da bi se toženka morala izjaviti o ugovorih, ki se nanašajo na vprašanje ustavnosti zakonskih določb, na podlagi katerih je bila izdana omenjena odmerna odločba, zato ni utemeljen.
Sodišče tudi ne ugotavlja kršitve 151. člena ZDavP-2. Po navedeni določbi se namreč navedba datuma izvršljivosti v sklepu o izvršbi zahteva le ob izvršilnem naslovu, ne pa tudi ob stroških izvršbe, ki jih organ odmeri s sklepom.
članarina za Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - odpis terjatev iz naslova članarine
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilnega naslova. To velja tudi za upravni spor, katerega predmet je izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi.
Odločanje o odpisu zapadlih terjatev iz naslova članarine je v pristojnosti Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. V upravnem sporu o zakonitosti sklepa o davčni izvršbi ugovora slabega premoženjskega stanja ni mogoče z uspehom uveljavljati.
davčna izvršba - neplačana globa za prekršek - stroški postopka - izpodbijanje izvršilnega naslova - dvakratna navedba istega izvršilnega naslova - zastaranje
V postopku s pritožbo in posledično v upravnem sporu zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, v obravnavanem primeru plačilnega naloga in odločbe prekrškovnega organa, zoper katere je zagotovljeno sodno varstvo po določbah ZP-1.
42. člen ZP-1 se nanaša na zastaranje pregona in je lahko upošteven le v postopku presoje zakonitosti izvršilnega naslova – plačilnega naloga. Z vidika zakonitosti sklepa o davčni izvršbi je v pogledu zastaranja relevanten 44. člen ZP-1.
ZP-1 člen 44, 44/1, 44/2, 44/3. ZDavP-2 člen 3, 3/4, 125, 126.
globa za prekršek - davčna izvršba - zastaranje
ZP-1 v prvem in drugem odstavku 44. člena določa le relativni in absolutni rok za začetek postopka izvršbe, ne pa, kot meni tožnica, zastaralnih rokov za izvršitev izrečene sankcije. V tem se ureditev v ZP-1 razlikuje od ureditve po prej veljavnem ZP. Rok za dokončanje pravočasno začete izvršbe se glede na četrti odstavek 44. člena ZP-1 presoja na podlagi 125. člena oziroma 126. člena ZDavP-2. V četrtem odstavku 44. člena ZP-1 je namreč določeno, da globe, odvzema premoženjske koristi in stroškov postopka ni dopustno izvrševati po poteku rokov, ki jih določa zakon, ki ureja davčno izvršbo. To pa so določbe ZDavP-2, ki urejajo zastaranje davčnih obveznosti in ki, ob upoštevanju četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2, veljajo tudi za denarne kazni in globe ter stroške postopka o prekršku.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izvršljivost - izpodbijanje izvršilnega naslova
Izvršiti je mogoče le pravni naslov, ki je opremljen s klavzulo o izvršljivosti. Iz listin predloženega spisa izhaja, da je plačilni nalog opremljen s klavzulo izvršljivosti, ki je podpisana in opremljena s štampiljko.
Zoper utemeljenost samega izvršilnega naslova, to je v konkretnem primeru plačilnega naloga, je možno pravno varstvo z vložitvijo zahteve za sodno varstvo, ki se vloži pri prekrškovnem organu, na kar je bil tožnik tudi opozorjen v plačilnem nalogu.
davčna izvršba - izvršilni naslov - sklep o davčni izvršbi
Iz izreka sklepa je razvidno, na podlagi katerih izvršilnih naslovov se opravlja davčna izvršba, saj so le ti navedeni, navedeni so datumi izvršljivosti ter zneski davka in zamudnih obresti. Navedeni pa so tudi stroški izvršbe, ki so obračunani le enkrat.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik v tožbi zoper sklep o davčni izvršbi izpodbija izvršilni naslov, to je odločbo o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti, kar pa na podlagi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 ni mogoče.
Davčni organ s sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo med drugim, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen ali če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.
Četrti odstavek 157. člena ZDavP-2 davčnemu organu omogoča, da začeto izvršbo zadrži le v primeru, ko sam oceni, da bi bilo mogoče pritožbi ugoditi. Zadržanja davčne izvršbe tožnica zato ne more zahtevati, saj na razloge za zadržanje davčni organ pazi po uradni dolžnosti. To pa pomeni, da tudi ni zaveze davčnega organa, da bi na podlagi vložene zahteve oziroma pobude za zadržanje presojal pogoj za zadržanje izvršbe.
davčna izvršba - sklep o izvršbi - izvršilni naslov - opomin pred izvršbo
Neutemeljen je tožničin ugovor, da bi ji morala toženka pred izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi poslati opomin. Zakon namreč ne predvideva izdaje opomina pred izvedbo davčne izvršbe, pač pa je predpostavka zanjo, v skladu s 145. členom ZDavP-2, izvršilni naslov.
Ministrstvo za pravosodje je z izpodbijano odločbo pravilno ugotovilo, da je z dnem dokončnosti odločbe o razrešitvi A.A. kot izvršitelja prenehal status tožnici kot njegovi namestnici, ter tožnici naložilo, da mora brez odlašanja, najkasneje pa v roku treh dni po prejemu odločbe, Zbornici izvršiteljev Slovenije izročiti identifikacijske znake (izkaznico in priponko), ki jih je imela kot namestnica izvršitelja A.A. Odločba je izdana na podlagi uradno preverljivih dejstev; ali so pri tožnici nastopili krivdni razlogi za prenehanje njene funkcije namestnice izvršitelja, pa za odločitev ni relevantno. To posledično pomeni, da kontradiktorni postopek v konkretnem primeru ni bil potreben, ampak so bili izpolnjeni pogoji za skrajšani ugotovitveni postopek po 144. členu ZUP.
davčna izvršba - izvršilni naslov - poravnava dolga
V postopku davčne izvršbe se presoja dejansko stanje v času izdaje sklepa o davčni izvršbi, tožeča stranka pa naj bi svoj dolg poravnala šele po izdaji sklepa, kar pomeni, da je bil izpodbijani sklep izdan utemeljeno.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - odgovornost dolžnikovega dolžnika za opuščeno odtegnitev in plačilo - dolžnikovemu dolžniku izdana odločba o plačilu - ugovori dolžnikovega dolžnika
Predmet presoje je pravilnost in zakonitost odločbe, ki se izda, če dolžnikov dolžnik ne ravna po sklepu o izvršbi in se davek izterja od njega. V pritožbenem postopku zoper to odločbo se preverja le, če je odločba izdana v skladu s 175. členom ZDavP-2 in če je višina zneska iz odločbe enaka zarubljeni terjatvi iz sklepa o davčni izvršbi. Ugovor, da dolžniku sploh ni dolžan, lahko dolžnikov dolžnik uveljavlja le v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na obstoj terjatve iz sklepa, tako niso pomembni za odločitev.
ZUP člen 88, 210, 223, 223/1. ZDavP-2 člen 87, 143, 145, 151, 151-3, 157, 157/5.
davčna izvršba - sklep o izvršbi - sklep o popravi pomote - za stranko neugodna poprava pomote - nepravilna vročitev upravnega akta - vpliv nepravilne vročitve na zakonitost upravnega akta
Sklep o popravi pomote v izreku izpodbijanega sklepa je bil izdan pred odločitvijo drugostopenjskega organa o tožnikovi pritožbi. Do odločanja o tožnikovi pritožbi so bile torej pomote že odpravljene. Popravek upravnega akta z dopolnitvijo številke akta oziroma njegovega datuma po mnenju sodišča ni takšen popravek akta, ki bi bil za stranko neugoden, saj se za tožnika na podlagi tega popravka ni nič spremenilo.
Da je bil izpodbijani sklep tožniku nepravilno vročen, ni sporno. Vendar ima to dejstvo vpliv le na ugotavljanje pravočasnosti pritožbe, ne pa na nezakonitost celotnega akta.
davčna izvršba - odlog izvršbe - zadržanje izvršbe - zadržanje izvršbe na predlog stranke
Začeto davčno izvršbo je mogoče zadržati le po uradni dolžnosti in ne na predlog dolžnika. Gre za diskrecijsko odločanje davčnega organa po uradni dolžnosti. Odlog sicer lahko predlaga tudi stranka, vendar organ na predlog ni vezan, pač pa ima ta le naravo pobude.