davčna izvršba - rubež denarnih terjatev - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - obstoj terjatve
Listini, ki ju navaja prvostopni organ v sklepu o dovolitvi izvršbe, obstoja terjatev do dolžničinega dolžnika ne izkazujeta.
Po sporazumu o plačilu obveznosti do delavcev tožnik ni zavezan k plačilu do dolžnice, ampak bi naj poravnal obveznosti, ki jih ta dolguje delavcem. Dejansko gre torej za pogodbo v korist tretjega in ne za denarno terjatev med pogodbenikoma. Sklep o izvršbi prav tako ni listina o ustanovitvi terjatve. To je odločitev sodišča o tem, da se začne izvršba, zato s sklicevanjem zgolj na sklep o izvršbi ni mogoče ugotavljati obstoja terjatve.
davčna izvršba - pritožba zoper sklep o izvršbi - zadržanje davčne izvršbe - odločanje po uradni dolžnosti - zavrženje vloge stranke
Ker je tožnik uveljavljal zadržanje davčne izvršbe do rešitve pritožbe zoper sklep o davčni izvršbi, bi moral davčni organ vlogo obravnavati na podlagi 157. člena ZDavP-2 in jo v skladu s 129. členom ZUP zavreči, saj je odložitev začete davčne izvršbe na navedeni podlagi možna le po uradni dolžnosti, če davčni organ sam oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi, odločanje na zahtevo stranke pa v zakonu ni predvideno. Ugotovljena nepravilnost (zavrnitev vloge) ne zahteva odprave izpodbijanega sklepa.
ZFPPIPP člen 442. ZPUOOD člen 18. ZDavP-2 člen 125, 126, 155.
davčna izvršba - izbrisana družba - družbenik izbrisane družbe - aktivni družbenik - plačilo davčnega dolga - zastaranje
Sodišče se strinja z razlogi, iz katerih je tožnik spoznan za aktivnega družbenika izbrisane družbe A. in s tem za davčnega dolžnika iz izpodbijanega sklepa. Ni namreč spora o tem, da je bil tožnik 50 % družbenik omenjene družbe, in tudi ne o tem, da je bil direktor družbe brez omejitev. Kot poslovodja je imel oziroma bi vsaj moral imeti vpliv na poslovanje družbe. Da vpliva ni imel, samo zatrjuje in ne dokaže oziroma niti ne navede okoliščin, ki bi bile lahko podlaga za takšen zaključek.
Tožniku je bil predhodni sklep o izvršbi, ki ga izpodbijani sklep nadomešča, izdan in vročen pred iztekom enega leta od objave izbrisa družbe A. iz registra in s tem v okviru predpisanega enoletnega roka. Izbris družbe je bil objavljen 7. 10. 2010 in torej po uveljavitvi ZFPPIPP, vključno z novelami, ter pred uveljavitvijo ZPUOOD. S tem pa so podani pogoji za uveljavljanje odgovornosti tožnika kot družbenika izbrisane družbe.
Povsem splošen in nekonkretiziran ter s tem neupošteven je ugovor, da davčni dolg (morda) sploh ne obstoji, ker ga je (morda) preostali družbenik že poplačal. V tej zvezi sodišče pripominja, da v primeru, če je davčni dolg poravnan, davčni organ ukrepa uradoma in davčno izvršbo ustavi ter da glede na stanje, kakršno se ugotavlja v konkretnem primeru, davčni dolg ob izdaji sklepa očitno ni bil plačan.
davčna izvršba - sklep o izvršbi - izvršilni naslov - obračun DDV - vračilo DDV - pobot
Izpodbijani sklep o davčni izvršbi ima vse predpisane sestavine ter je izdan na podlagi veljavnih izvršilnih naslovov - to so izvršljiv obračun davka od dohodkov pravnih oseb in izvršljivi obračuni DDV, pri vseh je naveden datum izvršljivosti in znesek dolgovanega davka za posamezna obračunska obdobja. Tožnica ne more uspeti s sklicevanjem na pobot in s tem na prenehanje oziroma neobstoj tistih obveznosti iz sklepa, ki se nanašajo na DDV. Za pobot namreč ne zadostuje izkazano preplačilo DDV in vložena zahteva za vračilo, kot meni tožnica, ampak do pobota oziroma do prenehanja obveznosti po obračunih pride šele ob vračilu davka. V konkretnem primeru pa se v zvezi z vračilom DDV šele izvaja davčni inšpekcijski nadzor. Tožnica tudi ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na vračanje davka oziroma na inšpekcijski postopek, ki teče v tej zvezi, saj gre za postopka, ki se vodita ločeno od izvršbe. Zato morebitne nepravilnosti, storjene v teh postopkih, ne vplivajo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
V izreku izpodbijanega sklepa so navedeni izvršilni naslovi, datumi izvršljivosti ter neporavnani zneski davka in zamudne obresti od teh zneskov. Stroški izvršbe so bili tožnici obračunani le enkrat, podlaga za njihov obračun pa je 152. člen ZDavP-2 v zvezi s 66. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, kar je pravilno pojasnil upravni organ druge stopnje.
ZDavP-2 ne predvideva izdaje opomina pred izvedbo davčne izvršbe, pač pa je podlaga zanjo le izvršilni naslov.
davčna izvršba - izvršilni naslov - naknadna odprava izvršilnega naslova
Med strankama je sporno, ali na zakonitost izpodbijanega sklepa o izvršbi vpliva po izdaji sklepa sprejeta odločitev Upravnega sodišča RS IV U 138/2013-10 z dne 23. 1. 2014. V navedeni sodbi je sodišče odločilo, da se odločba z dne 9. 7. 2012, izvršilni naslov v sporni zadevi, odpravi in zadeva vrne v ponovni postopek. Gre za odločitev, ki je bila sprejeta po izdaji izpodbijanega sklepa, zato na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne more vplivati. Takšna sprememba okoliščin, torej odprava izvršilnega naslova, na podlagi določbe 155. člena ZDavP-2 pa lahko povzroči ustavitev davčne izvršbe.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožeča stranka v tožbi ponavlja pritožbene ugovore, ki se po svoji vsebini nanašajo na izvršilni naslov. Tovrstni ugovori pa v postopku izvršbe po izrecni določbi 157. člena ZDavP-2 niso dopustni, zato jih sodišče ob obravnavanju tožbe ni upoštevalo. V postopku davčne izvršbe namreč organ le izterjuje obveznost, ki je določena v izvršilnem naslovu.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - prepoved razpolaganja s sredstvi na računu - prepoved razpolaganja s premičninami - obrazložitev sklepa - tuja davčna odločba - pritožba zoper odločbo - predlog za začasno zadržanje izvršitve odločbe
Če že iz obrazložitve izpodbijanih sklepov ni v zadostni meri razvidno, kateri akt države prosilke je podlaga za njuno izdajo, pa je to razvidno iz obrazložitve odločbe organa druge stopnje. Da je to povsem jasno tožniku, nenazadnje izhaja že iz pritožbe. Že iz navedb samega tožnika tudi sledi, da gre pri aktu države prosilke za nemško davčno odločbo, in torej tožnik prihaja sam s sabo v nasprotje, ko trdi, da zadeva ne sodi v postopek davčne izvršbe, temveč v sodno pristojnost in s tem uveljavlja ničnost izpodbijanih sklepov. Prav tako ni skladna s spisi tožbena trditev, da davčni organ ni navedel dejanske podlage za uporabo določb ZDavP-2, ki se nanašajo na zavarovanje oziroma na izpolnjevanje pogojev za izdajo izpodbijanih sklepov. Razmeroma skromni so njegovi zaključki, ki pa jih ustrezno dopolni organ druge stopnje in tudi hkrati odgovori na pritožbo, kar vse omogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve.
Tožnik ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na nemško davčno odločbo. Pritožba zoper odločbo in predlog za začasno zadržanje izvršitve sta v skladu z 240. členom ZDavP-2 ovira za njeno izvršitev po zaprosilu, ne pa tudi za zavarovanje izvršitve, o katerem se odloča v konkretnem primeru. Zato izpodbijana sklepa nista preuranjena. Prav tako nista nezakonita zato, ker naj bi bila nezakonita nemška davčna odločba. Za zavarovanje zadošča, da je odločba izdana, medtem ko bodo o razlogih, iz katerih naj bi bila po tožnikovem mnenju davčna odločba „v bistvenem nepravilna“, odločali pristojni nemški organi. Prav tako so po določbah ZDavP-2 oziroma po Izvedbene uredbe Komisije št. 1189/2011 pristojni organi države prosilke tisti, ki so dolžni, da nemudoma sporočijo, če je prišlo v zvezi z izdano odločbo do kakršnekoli spremembe. Zato ni na toženi stranki in tudi ne na sodišču, da opravi poizvedbe v tej zvezi, in zato sodišče predlogu za odpravo sklepov tudi iz tega razloga ni moglo slediti.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarna sredstva na računu pri banki - za odločitev relevantni ugovori
Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom zoper tožnika utemeljeno začel davčno izvršbo dolžnega zneska obveznosti z rubežem denarnih sredstev na računu pri banki A. Prošnja za odložitev izvršitve odločbe in prošnja za odobritev obročnega plačevanja nista predmet izpodbijanega sklepa in posledično tudi ne predmet tega upravnega spora. V zvezi s predlagano „ustavnopravno presojo“ sodišče pripominja, da izpodbijani sklep ne temelji na določbah ZST-1, zato tožnikovih navedb v tej zvezi ni presojalo.
V zvezi s tožbenimi navedbami, da se tožnik ne strinja z načinom, po katerem je drugostopenjski organ ugotavljal in odločil o zastaranju terjatev in da zastaranja ne more prekiniti dohodninska odločba, sodišče pojasnjuje, da skladno z drugim odstavkom 126. člena ZDavP-2 tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil tožnik obveščen.
Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti, oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.
davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - rubež premičnin - izpodbijanje izvršilnega naslova
Izpodbijana odločitev je bila pravilno sprejeta na podlagi določb ZDavP-2. Ker tožnica obveznosti na podlagi odločbe Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja z dne 12. 8. 2008 ni plačala, je prvostopenjski organ na predlog predlagatelja utemeljeno izdal izpodbijani sklep in začel s postopkom davčne izvršbe.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izvršba na dolžnikova denarna sredstva
Ker tožnik davčne obveznosti ni poravnal, je davčni organ utemeljeno začel davčno izvršbo. Pri tem so izvršilni naslovi in datumi njihove izvršljivosti, razvidni iz prvostopnega sklepa, zato ne drži tožbena trditev, da iz sklepa o izvršbi ni razvidno, za katere obveznosti gre.
ZFPPIPP člen 5, 21, 21/2, 88. ZDavP-2 člen 157, 157/5.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - davek - davčna izvršba - sklep o izvršbi - osebni stečaj - prednostna terjatev - izpodbijanje izvršilnega naslova
V zadevi je sporno učinkovanje spremembe zakona, to je novele ZFPPIPP-C, na tožnikovo obveznost iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2009 glede na prehodno določbo 88. člena novele, po kateri se spremenjeno besedilo drugega odstavka 21. člena (po katerem terjatve iz naslova davkov niso več prednostne) uporablja za postopke zaradi insolventnosti, ki se začnejo po uveljavitvi tega zakona. Spor je konkretno o tem, kdaj se postopek zaradi insolventnosti začne - z začetkom osebnega stečaja nad tožnikom ali z začetkom postopka odpusta obveznosti. Upoštevaje zakonsko opredelitev postopkov zaradi insolventnosti ima prav toženka, ko kot relevanten upošteva začetek osebnega stečaja nad tožnikom in ne začetek postopka odpusta obveznosti.
Tožnik ne more uspeti z ugovorom, da ne more biti zavezan za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ker v letu 2009 ni več uporabljal poslovnih prostorov, na katere se nanaša odmera spornega nadomestila. S tem namreč ugovarja odmerni odločbi, ki je izvršilni naslov in ki je po izrecni določbi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi in torej tudi ne v tožbi.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - pravno relevantni ugovori
Dolžnikov dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi lahko ugovarja, da dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen ali da dolg še ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa. Glede na pravni učinek sklepa je z ugovorom dopustno uveljavljati le dejstva in okoliščine, ki so obstajale oziroma nastopile do vročitve sklepa o izvršbi.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izpodbijanje izvršilnega naslova - zastaranje - potrdilo o izvršljivosti - obrazložitev sklepa
Ob izdaji izpodbijanega sklepa je obstajala odločba predlagatelja izvršbe kot tudi potrdilo o izvršljivosti na njej, kar pomeni, da je obstajal veljaven izvršilni naslov, ki je podlaga za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti s strani davčnih organov iz 146. člena ZDavP-2. Tožnik do izdaje sklepa obveznosti iz odločbe ni poravnal, kar pomeni, da so bili podani vsi predpisani pogoji za davčno izvršbo.
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, potrdilo o izvršljivosti pa se presoja v posebnem postopku. S tem sodišče zavrača tudi tožbene ugovore, ki se nanašajo na zastaranje obveznosti iz odločbe ZPIZ. Tudi pri ugovoru zastaranja gre namreč za vprašanje pravilnosti in zakonitosti odločbe kot izvršilnega naslova in s tem za vprašanje, ki se v postopku izvršbe ne presoja.
davčna izvršba - odlog davčne izvršbe - odločanje po uradni dolžnosti - zahteva stranke
Davčni organ po prejemu pritožbe zoper sklep o davčni izvršbi uradoma oceni, ali bi bilo glede na možnost uspeha s pritožbo smiselno zadržati že začeto davčno izvršbo. Če oceni, da je treba izvršbo zadržati, o tem odloči s sklepom. V nasprotnem primeru pa mu posebnega sklepa o tem, da izvršba ne bo zadržana, ni treba izdati. Zakonska določba četrtega odstavka 157. člena ZDavP-2 ne omogoča zadržanje izvršbe na zahtevo oziroma predlog stranke.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - rubež denarnih sredstev dolžnika - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik takse in stroškov, katerih plačilo mu je bilo naloženo z izvršilnim naslovom, ni plačal. Zato je prvostopni organ na predlog predlagatelja utemeljeno izdal izpodbijan sklep in začel s postopkom davčne izvršbe, pri tem pa so bile pravilno upoštevane omejitve in izvzetja iz izvršbe.
ZFPPIPP člen 5, 21, 21/2, 221b, 221b/4, 221d, 221d/4.
postopki zaradi insolventnosti - prednostne terjatve - poenostavljena prisilna poravnava - posodobljeni seznam terjatev - prispevki za socialno varnost - prispevki za zdravstveno zavarovanje - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - davčna izvršba
V postopku (poenostavljene) prisilne poravnave so nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom postopka, navadne terjatve, za katere skladno s četrtim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, če so navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena tega zakona.
ZUP člen 57, 57/2, 74, 98, 98/1. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
davčna izvršba - zapisnik - sklep o davčni izvršbi - vročitev sklepa - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Vsebini izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi tožnica ne ugovarja. Ugovarja vročitvi sklepa, to je vročitvi po pooblaščencu (odvetniku) namesto njenemu zakonitemu zastopniku, in sicer zato, ker naj bi za vročitev odvetniku ne bilo predloženo veljavno pooblastilo. Glede na podatke spisov to ne drži, saj se tudi v izvršilnem postopku, ki ga je šteti za nadaljevanje inšpekcijskega, lahko upošteva (splošno) pooblastilo, ki ga je dala odvetniku (takrat še) zakonita zastopnica tožnice. Sicer pa to za odločitev v konkretnem primeru niti ni bistveno - bistveno je, da je oseba, ki ji je bil spis namenjen, ta spis dejansko dobila. Zakoniti zastopnik tožnice je izpodbijani sklep očitno prejel in je tudi seznanjen z njegovo vsebino, saj je zoper sklep (po istem pooblaščencu - odvetniku) vložil tožbo in pred tem že pritožbo. Zato ne more uveljavljati nepravilne vročitve kot razlog za nezakonitost izpodbijanega sklepa in s tem kot razlog za njegovo odpravo.
Iz zapisnika in njegove vsebine je jasno razvidno, da ne gre za akt, s katerim bi bilo (dokončno) odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe, temveč za akt procesne narave, izdan med postopkom izvršbe. Gre torej za akt, ki po določbah ZUS-1 ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Zato je sodišče tožbo zoper zapisnik kot nedopustno zavrglo.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - pobot - tožbena novota
Navedbe, ki se nanašajo na pobot zarubljenega zneska s terjatvijo, ki naj bi jo imela tožnica do davčnega dolžnika, so nedovoljena tožbena novota. Kot izhaja iz tožbe, so se skladno z ugotovitvami davčnega organa pogoji za zatrjevani pobot iztekli dober mesec dni pred izdajo sklepa o rubežu terjatve. Čim pa je tako, je imela tožnica možnost navajati dejstva in predlagati dokaze že v postopku pred izdajo akta.