ZUP člen 242, 242/1. ZDavP-2 člen 93, 96, 145, 151.
davčna izvršba - pritožba zoper sklep o izvršbi - odločanje organa prve stopnje o pritožbi - vrstni red plačila davka
Prvostopenjski organ z izpodbijanim sklepom ni odločil le o izterjavi tistih obveznosti, ki so bile predmet prvotnega sklepa o izvršbi, ampak je odločil (tudi) o izterjavi drugih obveznosti. S tem je prekoračil zakonski okvir odločanja iz prvega odstavka 242. člena ZUP, saj pri tem ne gre več zgolj za odločanje na podlagi pritožbe o zadevi, ki je bila predmet prvotnega upravnega akta.
Davki in pripadajoče dajatve se s prejetimi plačili poplačajo po vrstnem redu, ki je kogentno določen z zakonom (93. člen ZDavP-2) ter ga zato ne zavezanec in ne davčni organ ne moreta spreminjati.
davčna izvršba - izvršba na dolžnikove denarne prejemke - izpodbijanje izvršilnega naslova
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov, v obravnavanem primeru odločba o odmeri davka od premoženja na posest stavb. Zoper to odločbo so namreč zavezancu zagotovljena pravna sredstva skladno z določbami ZDavP-2 in nato sodno varstvo v upravnem sporu, ki jih je tožnica tudi uporabila. Navedeno pomeni, da tožnica z ugovori, s katerimi uveljavlja nezakonitost prej navedene odločbe v postopku izvršbe ni mogla uspeti, iz istega razloga teh ugovorov tudi ne more z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, katerega predmet je presoja pravilnosti in nezakonitosti sklepa o davčni izvršbi.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - dopustni ugovori
Izvršba je bila začeta na podlagi izvršilnih naslovov, na katere je vezan davčni urad, ki opravlja izvršbo. V tem upravnem sporu se izvršilnega naslova ne more izpodbijati, ker je ta postal pravnomočen in izvršljiv, zato so neutemeljeni tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na to, da ne ve za katera melioracijska območja in nadomestila za uporabo sicer neobstoječega stavbnega zemljišča gre. Sodišče tudi ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na slabo socialno in premoženjsko stanje tožnika, ker za to nima pravne podlage.
davčna izvršba - brez likvidacije izbrisana družba - dolg izbrisane družbe - odgovornost družbenikov za dolgove izbrisane družbe - solidarna odgovornost
Tožnik v predpisanem roku ni plačal davčnega dolga družbe, ki je bila na podlagi prvega odstavka 425. člena ZGD-1 po skrajšanem postopku brez likvidacije izbrisana iz sodnega registra. Izbrisana pravna oseba je ob izbrisu imela zapadle in neplačane davčne obveznosti, ki so razvidne iz seznama izvršilnih naslovov. Ni sporno, da je bil tožnik 30% imetnik poslovnega deleža izbrisane družbe, drugi družbenik pa je bil imetnik 70% poslovnega deleža. Sporno med strankami postopka je, ali je tožnik kot samo 30% imetnik poslovnega deleža, glede na izdani Sklep o vpisu sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku, solidarno odgovoren za celotno plačilo obveznosti družbe. Sodišče ugotavlja, da je po prenehanju družbe na takšen način obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe razvidna iz 3. točke tega sklepa. Zakonska solidarna obveznost družbenikov izhaja iz prvega in tretjega odstavka 425. člena ZGD-1 in 47. člena ZDavP-2.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - pritožba - rok za vložitev pritožbe
V skladu z drugim odstavkom 157. člena ZDavP-2 je zoper sklep o davčni izvršbi možno vložiti pritožbo v osmih dneh od njegove vročitve. S tem je bila tožeča stranka seznanjena s poukom o pravnem sredstvu. Ker je pravica do pritožbe časovno omejena z rokom za pritožbo, ki znaša 8 dni (ki se šteje od dneva vročitve pisnega sklepa o davčni izvršbi), je pritožba, ki je vložena oz. poslana po pošti po preteku osemdnevnega roka prepozna in jo je upravni organ dolžan zavreči. To pomeni, da takšne pritožbe ni treba presojati glede njene utemeljenosti.
davčna izvršba - druge denarne nedavčne obveznosti - prispevki za zdravstveno zavarovanje
Tožnik zapadlih obveznosti iz zdravstvenega zavarovanja, katerih plačilo mu je bilo naloženo z odločbo ZZZS, ni plačal. Zato je prvostopenjski organ na predlog predlagatelja utemeljeno izdal izpodbijani sklep in začel s postopkom davčne izvršbe, pri tem pa so bile pravilno upoštevane omejitve in izvzetja iz izvršbe.
RTV prispevek - davčna izvršba - zastaranje terjatve
Obveznost plačila RTV prispevka je predpisana z zakonom in pri tem ne gre za obligacijsko, temveč za javno pravno dajatev. Zato glede plačila RTV prispevka in njegove prisilne izterjave veljajo določbe ZRTVS-1 in ZDavP-2, ne pa OZ in enoletni zastaralni rok, na katerega se v tožbi neutemeljeno sklicuje tožeča stranka.
inšpekcijski ukrep - izvršitev inšpekcijske odločbe - izvršba po drugih osebah - stroški izvršbe
Tožeča stranka z izvršilnim naslovom določene obveznosti ni izpolnila, zato je upravni organ izdal sklep o izvršbi, ki se je opravila po pooblaščenem izvajalcu del. Takšna izvršba se opravi na stroške zavezanca, torej tožeče stranke. Da stroške postopka v zvezi z izvršbo trpi zavezanec, izhaja tudi iz 117. člena ZUP.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - rubež denarnih sredstev dolžnika - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik s tožbo ne nasprotuje sklepu o izvršbi, pač pa izvršilnemu naslovu, torej nalogu za plačilo, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Piranu, saj zatrjuje, da je ta nezakonit. Sodišče soglaša s toženo stranko, da tako zatrjevanje ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa o izvršbi. Po določbi petega odstavka 157. člena ZdavP-2 namreč izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da tožena stranka ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, ampak le preveri ali ta izpolnjuje pogoje iz 143. člena ZdavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe. Prav zato tožnikova zatrjevanja o nezakonitem postopanju udeležencev v kazenskem postopku, slabem finančnem iz zdravstvenem stanju ter predlog za odpis denarne kazni ne morejo biti predmet presoje v postopku davčne izvršbe in ne vplivajo na pravilnost izpodbijanega sklepa o izvršbi.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izvršilni naslov - dopustni ugovori
Tožnik v tožbi navaja zgolj ugovore, ki se po svoji vsebini nanašajo na izvršilni naslov, to je na odločbo o prekršku, saj zatrjuje, da ni storil dejanja, za katero mu je bila izrečena denarna globa. Tovrstni ugovori pa v postopku izvršbe po izrecni določbi 157. člena ZDavP-2 niso dopustni, zato jih sodišče ob obravnavanju tožbe ni upoštevalo.
davčna izvršba - zamudne obresti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik v tožbi ne ugovarja izpodbijanemu sklepu, niti ne prereka višine na novo ugotovljenega zneska zamudnih obresti, ampak meni, da postopek pred izdajo sklepa ni bil pravilen. Sodišče mu pojasnjuje, da v tem upravnem sporu izvršilnega naslova ne more izpodbijati, ker je ta postal pravnomočen in izvršljiv, zato se njegovi tožbeni ugovori neutemeljeni.
ZDavP-2 člen 173, 174. ZUP člen 7. ZUS-1 člen 20, 20/3.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - trditveno in dokazno breme - prava neuka stranka - upravni spor - nova dejstva in novi dokazi - tožbena novota
V postopku izdaje izpodbijanega sklepa podane navedbe tožnice kot dolžnikove dolžnice, da dolg še ni zapadel v plačilo ter da znesek dolga, naveden v sklepu o izvršbi, ni pravilen, so pavšalne in z ničemer izkazane. Listinska dokazila, ki jih je tožnica priložila k tožbi, ter predlog za njeno zaslišanje, so nedopustne novote iz tretjega odstavka 20. člena ZUS-1. Laičnost stranke ni okoliščina, na podlagi katere bi bila tožnici odvzeta možnost, da navaja dejstva in predlaga dokaze že v postopku pred izdajo akta. Sicer pa se sodišče strinja s toženko, da tožnice ni mogoče šteti za prava neuko stranko iz 7. člena ZUP. Gre za osebo, ki je hkrati direktorica davčnega dolžnika in stranka posojilne pogodbe. Iz njenega ugovora v davčnem postopku izhaja, da ji je bila v tem postopku na voljo pravna in računovodska pomoč, ki pa je očitno ni uporabila oziroma je ta zatajila.
davčna izvršba - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - odlog davčne izvršbe - predlog stranke za odlog davčne izvršbe - zavrženje predloga
Po določbah 157. člena ZDavP-2 ima pritožba zoper sklep o izvršbi suspenzivni učinek samo v primeru, če davčni organ oceni, da bi bilo mogoče pritožbi ugoditi. Izvršbo v takšnem primeru davčni organ odloži uradoma, kar pomeni, da pritožbo oceni v vsakem primeru, odločitev o tem pa izda samo, če oceni, da bi bil lahko zavezanec s pritožbo uspešen. Odločanje o odlogu davčne izvršbe na predlog zavezanca v zakonu ni predvideno. Glede na to, da davčni organ v vsakem primeru oceni možnost zavezanca, da s pritožbo uspe, pa tudi ni potrebno, saj se interes zavezanca varuje uradoma. Tožnik tako nima ne pravice ne pravnega interesa in s tem zakonske podlage za to, da predlaga odlog davčne izvršbe in da zahteva odločitev o predlogu. Zato je davčni organ tožnik predlog kot vložen po neupravičeni osebi pravilno in skladno z zakonom s sklepom zavrgel.
Tožnica tako v ugovornem postopku, kot tudi sedaj v tožbi, zatrjuje, da je obveznost po računu poravnala, vendar tega ni z ničemer izkazala in to kljub pozivu prvostopenjskega organa. Prav tako ni z ničemer izkazano tožničino zatrjevanje, da je dolgovani znesek po fakturi plačala z nakupom premičnin, ki so bile kot stvarni vložek vložene v novo družbo tožnice in s tem plačilo kupnine teh sredstev pogoj za vpis v sodni register.
davčna izvršba - izvršba na denarna sredstva dolžnika - sredstvo izvršbe - obstoj terjatve - stroški izvršbe - pisna pomota
V izreku sklepa o davčni izvršbi so navedeni izvršilni naslovi, datumi izvršljivosti ter neporavnani zneski davka in zamudne obresti od teh zneskov. Pomota, do katere je prišlo v prvem odstavku obrazložitve odločbe upravnega organa druge stopnje, v kateri je pomotoma naveden znesek 663,49 EUR namesto pravilno 1.949,82 EUR, pa je pisna pomota, ki na samo odločitev v stvari ne vpliva in jo lahko upravni organ na podlagi določb 223. člena ZUP kadarkoli popravi.
Stroški izvršbe so posledica postopka, do katerega je prišlo zato, ker tožeča stranka svojih obveznosti ni poravnala, pri čemer je bil v predmetnem postopku sklep o izvršbi izdan na sredstva, ki jih ima tožeča stranka na svojem računu pri banki, v drugih izvršilnih postopkih pa se sklepi nanašajo na nepremičnine tožeče stranke ter na njeno premično premoženje.
davčna izvršba - brezplačna pravna pomoč - zakonita cesija - subrogacija - pobot - ugovori dolžnika proti prevzemniku terjatve
Dolžnik lahko proti Republiki Sloveniji kot prevzemnici terjatve uveljavlja tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti upravičenki do brezplačne pravne pomoči kot odstopnici terjatve.
Z določiloma prvega odstavka 315. člena in drugega odstavka 421. člena OZ se zagotavlja nevtralnost dolžnikovega položaja, saj ta zaradi cesije ne sme biti v slabšem položaju, to pa velja tudi v primeru zakonite cesije.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - iz davčne izvršbe izvzeta sredstva - nepovratna denarna sredstva
Za odločitev v obravnavani zadevi je bistveno, da so bila zarubljena pri banki deponirana denarna sredstva, za deponirana denarna sredstva pa ZDavP-2 ne določa izvzetja ali omejitev izvršbe. Sodišče je tudi že (pravnomočno) presodilo, da okoliščina, da so bila ta sredstva dana v zavarovanje kredita, ne predstavlja razloga za izvzetje od izvršbe po drugem odstavku 94. člena ZDavP-2.
davčna izvršba - rubež denarnih sredstev - izvršilni naslov - vročitev izvršilnega naslova
Sodišče ne more upoštevati navedb tožeče stranke o nepravilnem vročanju izvršilnega naslova in posledično nastopu izvršljivosti, ker ima prvostopenjski (carinski) upravni organ v postopku izvršbe zgolj pristojnost, da na podlagi izvršilnega naslova, ki je opremljen s potrdilom o izvršljivosti, začne izterjavo davčne obveznosti, če ta ni bila v predpisanem roku plačana.
prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
Iz tožbe in pred tem pritožbe jasno izhaja, da se tožnik ne strinja z vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki nastopi z dnem vložitve prijave v zavarovanje, in s tem posredno z izvršilnimi naslovi – odločbami o odmeri prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tovrstnih ugovorov v izvršilnem postopku ni mogoče z uspehom uveljavljati, zato jim tudi sodišče, ki v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost sklepa o davčni izvršbi, ne more ugoditi.