davčna izvršba - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - odlog davčne izvršbe - predlog stranke za odlog davčne izvršbe - zavrženje predloga
Po določbah 157. člena ZDavP-2 ima pritožba zoper sklep o izvršbi suspenzivni učinek samo v primeru, če davčni organ oceni, da bi bilo mogoče pritožbi ugoditi. Izvršbo v takšnem primeru davčni organ odloži uradoma, kar pomeni, da pritožbo oceni v vsakem primeru, odločitev o tem pa izda samo, če oceni, da bi bil lahko zavezanec s pritožbo uspešen. Odločanje o odlogu davčne izvršbe na predlog zavezanca v zakonu ni predvideno. Glede na to, da davčni organ v vsakem primeru oceni možnost zavezanca, da s pritožbo uspe, pa tudi ni potrebno, saj se interes zavezanca varuje uradoma. Tožnik tako nima ne pravice ne pravnega interesa in s tem zakonske podlage za to, da predlaga odlog davčne izvršbe in da zahteva odločitev o predlogu. Zato je davčni organ tožnik predlog kot vložen po neupravičeni osebi pravilno in skladno z zakonom s sklepom zavrgel.
Tožnica tako v ugovornem postopku, kot tudi sedaj v tožbi, zatrjuje, da je obveznost po računu poravnala, vendar tega ni z ničemer izkazala in to kljub pozivu prvostopenjskega organa. Prav tako ni z ničemer izkazano tožničino zatrjevanje, da je dolgovani znesek po fakturi plačala z nakupom premičnin, ki so bile kot stvarni vložek vložene v novo družbo tožnice in s tem plačilo kupnine teh sredstev pogoj za vpis v sodni register.
davčna izvršba - izvršba na denarna sredstva dolžnika - sredstvo izvršbe - obstoj terjatve - stroški izvršbe - pisna pomota
V izreku sklepa o davčni izvršbi so navedeni izvršilni naslovi, datumi izvršljivosti ter neporavnani zneski davka in zamudne obresti od teh zneskov. Pomota, do katere je prišlo v prvem odstavku obrazložitve odločbe upravnega organa druge stopnje, v kateri je pomotoma naveden znesek 663,49 EUR namesto pravilno 1.949,82 EUR, pa je pisna pomota, ki na samo odločitev v stvari ne vpliva in jo lahko upravni organ na podlagi določb 223. člena ZUP kadarkoli popravi.
Stroški izvršbe so posledica postopka, do katerega je prišlo zato, ker tožeča stranka svojih obveznosti ni poravnala, pri čemer je bil v predmetnem postopku sklep o izvršbi izdan na sredstva, ki jih ima tožeča stranka na svojem računu pri banki, v drugih izvršilnih postopkih pa se sklepi nanašajo na nepremičnine tožeče stranke ter na njeno premično premoženje.
davčna izvršba - brezplačna pravna pomoč - zakonita cesija - subrogacija - pobot - ugovori dolžnika proti prevzemniku terjatve
Dolžnik lahko proti Republiki Sloveniji kot prevzemnici terjatve uveljavlja tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti upravičenki do brezplačne pravne pomoči kot odstopnici terjatve.
Z določiloma prvega odstavka 315. člena in drugega odstavka 421. člena OZ se zagotavlja nevtralnost dolžnikovega položaja, saj ta zaradi cesije ne sme biti v slabšem položaju, to pa velja tudi v primeru zakonite cesije.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - iz davčne izvršbe izvzeta sredstva - nepovratna denarna sredstva
Za odločitev v obravnavani zadevi je bistveno, da so bila zarubljena pri banki deponirana denarna sredstva, za deponirana denarna sredstva pa ZDavP-2 ne določa izvzetja ali omejitev izvršbe. Sodišče je tudi že (pravnomočno) presodilo, da okoliščina, da so bila ta sredstva dana v zavarovanje kredita, ne predstavlja razloga za izvzetje od izvršbe po drugem odstavku 94. člena ZDavP-2.
davčna izvršba - rubež denarnih sredstev - izvršilni naslov - vročitev izvršilnega naslova
Sodišče ne more upoštevati navedb tožeče stranke o nepravilnem vročanju izvršilnega naslova in posledično nastopu izvršljivosti, ker ima prvostopenjski (carinski) upravni organ v postopku izvršbe zgolj pristojnost, da na podlagi izvršilnega naslova, ki je opremljen s potrdilom o izvršljivosti, začne izterjavo davčne obveznosti, če ta ni bila v predpisanem roku plačana.
prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
Iz tožbe in pred tem pritožbe jasno izhaja, da se tožnik ne strinja z vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki nastopi z dnem vložitve prijave v zavarovanje, in s tem posredno z izvršilnimi naslovi – odločbami o odmeri prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tovrstnih ugovorov v izvršilnem postopku ni mogoče z uspehom uveljavljati, zato jim tudi sodišče, ki v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost sklepa o davčni izvršbi, ne more ugoditi.
Tožniku so bile z odločbo z dne 8. 11. 2010 obveznosti iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za stanovanjske namene v celoti odpisane. Zakaj odločba, s katero tožnik glede na dodatno obrazložitev pritožbenega organa o zapadlih obveznosti, ki so se pokrivale s tožnikovimi plačili, šele v upravnem sporu dokazuje odpis obveznosti in utemeljuje ugovor, da do poplačila starejših obveznosti ni moglo priti, v knjigovodski evidenci za tožnika na dan 25. 2. 2014 in pri izpodbijani odločitvi ni upoštevana, pritožbeni organ, ob ugotovljenih poplačilih in dejstvu, da se odločba nahaja tudi v predloženih upravnih spisih, v svojih razlogih ne pojasni, v odgovoru na tožbo pa se o ugovoru tožnika tudi ne izreče. Ker navedena odločba po presoji sodišča vzbuja dvom v pravilnost višine davčnega dolga, ki se z izpodbijanim sklepom ugotavlja na podlagi knjigovodske evidence davčnega organa na dan 25. 2. 2014, je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in vrnilo zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika
Pri rubežu denarnih terjatev davčnega dolžnika ne gre za vprašanje odgovornosti dolžnikovega dolžnika za davčni dolg davčnega zavezanca, temveč le za sredstvo davčne izvršbe. Zaradi navedenega je tožnikov tožbeni ugovor, da ni solidarno odgovoren za plačilo davčnih obveznosti davčnega dolžnika, brezpredmeten. Pri tem tudi ne gre za prenos davčnega dolga, kot to tudi navaja tožnik, temveč se zaradi rubeža spremeni le upravičenec, kateremu mora dolžnikov dolžnik poravnati obveznost iz zarubljene terjatve.
davčna izvršba - izvršba davčne obveznosti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Kot je razbrati iz tožbe, tožnik meni, da je izvršba uvedena neupravičeno, ker se ne strinja s tem, da je dolžan plačati dohodnino. S tem pa tožeča stranka dejansko izpodbija izvršilni naslov, kar pa v postopku izvršbe ni več mogoče.
davčna izvršba - izvršba davčne obveznosti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Kot je razbrati iz tožbe, tožeča stranka meni, da je izvršba uvedena neupravičeno, ker meni, da ni dolžna plačati predmetnega davka od premoženja. S tem pa tožeča stranka dejansko izpodbija izvršilni naslov, kar pa v postopku izvršbe ni več mogoče.
davčna izvršba - rubež denarnih terjatev - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - obstoj terjatve
Listini, ki ju navaja prvostopni organ v sklepu o dovolitvi izvršbe, obstoja terjatev do dolžničinega dolžnika ne izkazujeta.
Po sporazumu o plačilu obveznosti do delavcev tožnik ni zavezan k plačilu do dolžnice, ampak bi naj poravnal obveznosti, ki jih ta dolguje delavcem. Dejansko gre torej za pogodbo v korist tretjega in ne za denarno terjatev med pogodbenikoma. Sklep o izvršbi prav tako ni listina o ustanovitvi terjatve. To je odločitev sodišča o tem, da se začne izvršba, zato s sklicevanjem zgolj na sklep o izvršbi ni mogoče ugotavljati obstoja terjatve.
davčna izvršba - pritožba zoper sklep o izvršbi - zadržanje davčne izvršbe - odločanje po uradni dolžnosti - zavrženje vloge stranke
Ker je tožnik uveljavljal zadržanje davčne izvršbe do rešitve pritožbe zoper sklep o davčni izvršbi, bi moral davčni organ vlogo obravnavati na podlagi 157. člena ZDavP-2 in jo v skladu s 129. členom ZUP zavreči, saj je odložitev začete davčne izvršbe na navedeni podlagi možna le po uradni dolžnosti, če davčni organ sam oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi, odločanje na zahtevo stranke pa v zakonu ni predvideno. Ugotovljena nepravilnost (zavrnitev vloge) ne zahteva odprave izpodbijanega sklepa.
ZFPPIPP člen 442. ZPUOOD člen 18. ZDavP-2 člen 125, 126, 155.
davčna izvršba - izbrisana družba - družbenik izbrisane družbe - aktivni družbenik - plačilo davčnega dolga - zastaranje
Sodišče se strinja z razlogi, iz katerih je tožnik spoznan za aktivnega družbenika izbrisane družbe A. in s tem za davčnega dolžnika iz izpodbijanega sklepa. Ni namreč spora o tem, da je bil tožnik 50 % družbenik omenjene družbe, in tudi ne o tem, da je bil direktor družbe brez omejitev. Kot poslovodja je imel oziroma bi vsaj moral imeti vpliv na poslovanje družbe. Da vpliva ni imel, samo zatrjuje in ne dokaže oziroma niti ne navede okoliščin, ki bi bile lahko podlaga za takšen zaključek.
Tožniku je bil predhodni sklep o izvršbi, ki ga izpodbijani sklep nadomešča, izdan in vročen pred iztekom enega leta od objave izbrisa družbe A. iz registra in s tem v okviru predpisanega enoletnega roka. Izbris družbe je bil objavljen 7. 10. 2010 in torej po uveljavitvi ZFPPIPP, vključno z novelami, ter pred uveljavitvijo ZPUOOD. S tem pa so podani pogoji za uveljavljanje odgovornosti tožnika kot družbenika izbrisane družbe.
Povsem splošen in nekonkretiziran ter s tem neupošteven je ugovor, da davčni dolg (morda) sploh ne obstoji, ker ga je (morda) preostali družbenik že poplačal. V tej zvezi sodišče pripominja, da v primeru, če je davčni dolg poravnan, davčni organ ukrepa uradoma in davčno izvršbo ustavi ter da glede na stanje, kakršno se ugotavlja v konkretnem primeru, davčni dolg ob izdaji sklepa očitno ni bil plačan.
davčna izvršba - sklep o izvršbi - izvršilni naslov - obračun DDV - vračilo DDV - pobot
Izpodbijani sklep o davčni izvršbi ima vse predpisane sestavine ter je izdan na podlagi veljavnih izvršilnih naslovov - to so izvršljiv obračun davka od dohodkov pravnih oseb in izvršljivi obračuni DDV, pri vseh je naveden datum izvršljivosti in znesek dolgovanega davka za posamezna obračunska obdobja. Tožnica ne more uspeti s sklicevanjem na pobot in s tem na prenehanje oziroma neobstoj tistih obveznosti iz sklepa, ki se nanašajo na DDV. Za pobot namreč ne zadostuje izkazano preplačilo DDV in vložena zahteva za vračilo, kot meni tožnica, ampak do pobota oziroma do prenehanja obveznosti po obračunih pride šele ob vračilu davka. V konkretnem primeru pa se v zvezi z vračilom DDV šele izvaja davčni inšpekcijski nadzor. Tožnica tudi ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na vračanje davka oziroma na inšpekcijski postopek, ki teče v tej zvezi, saj gre za postopka, ki se vodita ločeno od izvršbe. Zato morebitne nepravilnosti, storjene v teh postopkih, ne vplivajo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
V izreku izpodbijanega sklepa so navedeni izvršilni naslovi, datumi izvršljivosti ter neporavnani zneski davka in zamudne obresti od teh zneskov. Stroški izvršbe so bili tožnici obračunani le enkrat, podlaga za njihov obračun pa je 152. člen ZDavP-2 v zvezi s 66. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, kar je pravilno pojasnil upravni organ druge stopnje.
ZDavP-2 ne predvideva izdaje opomina pred izvedbo davčne izvršbe, pač pa je podlaga zanjo le izvršilni naslov.
davčna izvršba - izvršilni naslov - naknadna odprava izvršilnega naslova
Med strankama je sporno, ali na zakonitost izpodbijanega sklepa o izvršbi vpliva po izdaji sklepa sprejeta odločitev Upravnega sodišča RS IV U 138/2013-10 z dne 23. 1. 2014. V navedeni sodbi je sodišče odločilo, da se odločba z dne 9. 7. 2012, izvršilni naslov v sporni zadevi, odpravi in zadeva vrne v ponovni postopek. Gre za odločitev, ki je bila sprejeta po izdaji izpodbijanega sklepa, zato na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne more vplivati. Takšna sprememba okoliščin, torej odprava izvršilnega naslova, na podlagi določbe 155. člena ZDavP-2 pa lahko povzroči ustavitev davčne izvršbe.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožeča stranka v tožbi ponavlja pritožbene ugovore, ki se po svoji vsebini nanašajo na izvršilni naslov. Tovrstni ugovori pa v postopku izvršbe po izrecni določbi 157. člena ZDavP-2 niso dopustni, zato jih sodišče ob obravnavanju tožbe ni upoštevalo. V postopku davčne izvršbe namreč organ le izterjuje obveznost, ki je določena v izvršilnem naslovu.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - prepoved razpolaganja s sredstvi na računu - prepoved razpolaganja s premičninami - obrazložitev sklepa - tuja davčna odločba - pritožba zoper odločbo - predlog za začasno zadržanje izvršitve odločbe
Če že iz obrazložitve izpodbijanih sklepov ni v zadostni meri razvidno, kateri akt države prosilke je podlaga za njuno izdajo, pa je to razvidno iz obrazložitve odločbe organa druge stopnje. Da je to povsem jasno tožniku, nenazadnje izhaja že iz pritožbe. Že iz navedb samega tožnika tudi sledi, da gre pri aktu države prosilke za nemško davčno odločbo, in torej tožnik prihaja sam s sabo v nasprotje, ko trdi, da zadeva ne sodi v postopek davčne izvršbe, temveč v sodno pristojnost in s tem uveljavlja ničnost izpodbijanih sklepov. Prav tako ni skladna s spisi tožbena trditev, da davčni organ ni navedel dejanske podlage za uporabo določb ZDavP-2, ki se nanašajo na zavarovanje oziroma na izpolnjevanje pogojev za izdajo izpodbijanih sklepov. Razmeroma skromni so njegovi zaključki, ki pa jih ustrezno dopolni organ druge stopnje in tudi hkrati odgovori na pritožbo, kar vse omogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve.
Tožnik ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na nemško davčno odločbo. Pritožba zoper odločbo in predlog za začasno zadržanje izvršitve sta v skladu z 240. členom ZDavP-2 ovira za njeno izvršitev po zaprosilu, ne pa tudi za zavarovanje izvršitve, o katerem se odloča v konkretnem primeru. Zato izpodbijana sklepa nista preuranjena. Prav tako nista nezakonita zato, ker naj bi bila nezakonita nemška davčna odločba. Za zavarovanje zadošča, da je odločba izdana, medtem ko bodo o razlogih, iz katerih naj bi bila po tožnikovem mnenju davčna odločba „v bistvenem nepravilna“, odločali pristojni nemški organi. Prav tako so po določbah ZDavP-2 oziroma po Izvedbene uredbe Komisije št. 1189/2011 pristojni organi države prosilke tisti, ki so dolžni, da nemudoma sporočijo, če je prišlo v zvezi z izdano odločbo do kakršnekoli spremembe. Zato ni na toženi stranki in tudi ne na sodišču, da opravi poizvedbe v tej zvezi, in zato sodišče predlogu za odpravo sklepov tudi iz tega razloga ni moglo slediti.