upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - stroški izvršbe
Ker tožnik obveznosti, naložene z izvršilnim naslovom, ni izpolnil, je bil izdan sklep o upravni izvršbi na podlagi 297. člena ZUP, v katerem je bil tožnik opozorjen na to, da bo v primeru, da sam obveznosti ne bo izpolnil, v postopku izvršbe to dejanje opravljeno po drugi osebi na njegove stroške. Ker tožnik tudi na podlagi tega sklepa obveznosti ni izpolnil, je bil izdan izpodbijani sklep na podlagi drugega odstavka 297. člena ZUP.
S prvostopnim sklepom je bil po uradni dolžnosti v skladu z zakonom podaljšan odlog izvršbe. Prvostopna odločitev je torej tožnikoma v korist, zato za pritožbo nimata pravnega interesa, saj si z njo svojega pravnega položaja ne moreta izboljšati. Glede na to je bila njuna pritožba pravilno zavržena.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izvršljivost - izpodbijanje izvršilnega naslova
Po določbi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da davčni organ ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova, niti preverjati podatka o njegovi izvršljivosti, saj le preveri ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoje iz 143. člena ZDavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe.
RTV prispevek - davčna izvršba - vrstni red poplačila obveznosti
Ker tožnica svojih obveznosti ni pravočasno in v celoti poravnavala, je tožena stranka imela pravno podlago za postopanje v skladu s tretjim odstavkom 93. člena ZDavP-2, ki določa knjiženje prejetih plačil. V skladu z navedeno določbo se s plačili zavezanca najprej pokrivajo morebitni stroški, nato zamudne obresti od najstarejših neplačanih zamudnih obresti naprej, ter šele nato glavnica, prav tako od najstarejše neplačane glavnice naprej.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi
Toženka obstoja ugovornega razloga iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ ni zapazila, ker se je pri svoji presoji brez podlage v določbah zakona omejila zgolj in izključno na navedbe, ki jih je v postopku podala tožnica, ki je tam nastopala brez kvalificiranega pooblaščenca, ni pa presodila listin, ki jih je predložila. Listine, ki jih je tožnica predložila v BPP postopku, pa so takšne, da je na njihovi podlagi verjetno izkazan obstoj ugovornega razloga, zaradi katerega je izvršilno sodišče nato sklep o izvršbi razveljavilo.
promet s kmetijskimi zemljišči - prodaja kmetijskega zemljišča na javni dražbi - odobritev pravnega posla - delitev zaščitene kmetije
Ker kupca s kupljenim zemljiščem povečujeta oziroma zaokrožujeta svojo kmetijo, je podana izjema iz druge alinee 18. člena ZKZ. V skladu s to določbo in ustaljeno sodno prakso je v tem primeru dopustna izjema, ki dovoljuje delitev sicer zaščitene kmetije, saj povečanje oziroma zaokrožitev druge kmetije oziroma kmetijskega zemljišča omogoča povečanje posestne strukture slovenskih kmetij.
V predmetni zadevi gre za izterjavo tožnikovega dolga iz naslova prekrškovnih terjatev. Glede tega drugi odstavek 110. člena ZDavP-2 določa, da se 101., 102. in 103. člen tega zakona, ki urejajo odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davka za fizične osebe, ne uporabljajo za izrečene globe in stroške postopka o prekršku v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, in jih izreka davčni organ. Glede na to tožnikove vloge za odpis dolgov iz naslova izrečenih glob in stroškov, nastalih v skladu z ZP-1 ni mogoče obravnavati.
vpis na fakulteto - zahteva za izdajo začasne odredbe - kršitev začasne odredbe - denarna kazen
V kolikor bi bil izpodbijani akt izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, bi to pomenilo, da se tožnica najverjetneje ne bi več mogla vpisati na Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, in ker bi rok za vpis v študijsko leto 2016/2017 potekel, se s tem tudi škode ne bi dalo več popraviti. To pa bi za tožnico imelo takšno posledico, da tudi če bi tožnica s tožbo uspela, bi tako izgubila eno študijsko leto (2016/17), saj ureditev stanja, kot jo predlaga v svoji zahtevi, ne bi bila več mogoča.
Kot terjatve, na katere odpust obveznosti ne učinkuje, je treba šteti tudi terjatve iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP. Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP pa že od začetka uporabe zakona dne 1. 10. 2008 določa, da so v stečajnem postopku prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka. Ker gre za prednostne terjatve, pa odpust obveznosti, na njih ne učinkuje.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Sodišče v postopku davčne izvršbe presoja le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2 ter ali ima sklep o izvršbi sestavine določene v 151. členu navedenega zakona.
davčna izvršba - ustavitev davčne izvršbe - delna ustavitev - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davka - za odločitev relevanten predpis
V času izdaje izpodbijanega akta je nesporno veljal ZDavP-2, zato je izpodbijani sklep utemeljeno izdan na tej pravni podlagi. Tožnik se v tem oziru neutemeljeno sklicuje na določbo drugega odstavka 418. člena ZDavP-2, saj zmotno enači postopek odmere davka in postopek davčne izvršbe, ki pa sta samostojna, ločena postopka.
Zastaranje pravice do izterjave davka je bilo na podlagi določbe drugega odstavka 126. člena ZDavP-2 pretrgano najprej s sklepom o davčni izvršbi na premičnine z dne 7. 4. 2011 in nato ponovno z izdajo in vročitvijo sklepa o davčni izvršbi z dne 18. 9. 2013. V času izdaje izpodbijanega sklepa, pravica do izterjave davka ni zastarala in zato ni bilo podlage za ustavitev postopka davčne izvršbe v spornem delu.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - dopustni ugovoi
Ugovore, ki se nanašajo na sam izvršilni naslov, bi morala tožeča stranka uveljavljati v postopku izdaje plačilnega naloga, ki predstavlja izvršilni naslov v obravnavanem primeru.
davčna izvršba - sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
V postopku davčne izvršbe sodišče presoja le, ali so bili za uvedbo izvršbe izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2, ter ali ima sklep o izvršbi sestavine določene v 151. členu navedenega zakona.
Zoper tožnika je obstajal veljavni izvršilni naslov, tožnik pa pred vložitvijo predloga za začetek postopka izvršbe svoje obveznosti ni poravnal. Zato predlagatelju izvršbe ni mogoče očitati, da je s svojim ravnanjem povzročil nastale stroške postopka. Prav tako dejstvo, da je bil kasneje postopek izvršbe ustavljen zaradi umika predlagatelja, ker izvršba ni bila uspešna, ne pomeni, da je predlagatelj neupravičeno predlagal izvršbo. Uvedba izvršbe namreč ni odvisna od dejanskih možnosti za poplačilo obveznosti.
V ZUP je predvidena možnost oprostitve stroškov postopka (člen 122). Na podlagi navedene določbe lahko organ, ki vodi postopek, oprosti stranko plačila vseh stroškov ali dela stroškov, če spozna, da jih ta ne more plačati brez škode za nujno preživljanje same sebe in svoje družine.
ZP-1 je del prava o prekrških in zato poleg kazenskega prava del kaznovalnega prava pravnega sistema Republike Slovenije v širšem pomenu. Določbe ZDavP-2 o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem odplačevanju davka v primerih ogroženosti preživljanja, v primeru izrečenih glob in stroškov postopka za prekrške, se v tem postopku ne uporabljajo. Ker se globa za prekrške (kakor tudi stroški postopka-povprečnina) izreče v prekrškovnem postopku na podlagi določb ZP-1, ki vsebuje tudi določbe o načinu plačila in o prisilni izterjavi, je tudi morebiten odlog plačila mogoče uveljaviti le v prekrškovnem postopku.
Tožnika se je s sklepom o izvršbi za navedeno obveznost že terjalo, s tem je bil tek zastaralnega roka iz 125. člena ZDavP-2 prekinjen in da zato ni nastopilo niti relativno niti absolutno zastaranje iz 125. člena oziroma 126. člena ZDavP-2.
Ker obveznost tožnika za plačilo spornega zneska izhaja iz izvršljive odločbe, sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da tožnik ni dolžan plačati navedenega zneska. Obveznost je bila namreč ugotovljena z odločbo, ki je izvršljiva, kar pa zadošča za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe.
Davčni organ v postopku davčne izvršbe po prejemu pritožbe zoper sklep o izvršbi uradoma presodi, ali bi bilo po njegovi oceni glede na možnost uspeha s pritožbo, smiselno zadržati že začeto davčno izvršbo. Če oceni, da je treba izvršbo zadržati, o tem odloči s sklepom, v nasprotnem primeru pa mu posebnega sklepa o tem, da izvršba ne bo zadržana, ni treba izdati.
ZGO-1 člen 156a, 156a/1, 156a/1-1. ZGO-1F člen 2. SZ-1 člen 10.
nelegalna gradnja - odlog izvršbe - rok za odlog izvršbe
Izpodbijana odločba je bila sprejeta na podlagi določb ZGO-1F. Ta je rok iz drugega odstavka 156. člena ZGO-1 podaljšal na 5 let. Rok za odlog izvršbe se tako podaljša na največ 5 let, v skladu z 2. členom ZGO-1F pa se roki odloga izvršbe, določeni v sklepu o odlogu izvršbe, po uradni dolžnosti podaljšajo, in sicer za toliko, kolikor znaša razlika med časom odobrenega odloga izvršbe iz že izdanega sklepa in na novo določenim najdaljšim časom odloga izvršbe iz drugega odstavka 156.a člena zakona.