davčna izvršba - globa - izpodbijanje izvršilnega naslova
Ker tožnik v danem roku za prostovoljno izpolnitev obveznosti tudi te terjatve ni poravnal, je organ prve stopnje, kot pristojni organ za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, upravičeno začel s postopkom davčne izvršbe z izdajo izpodbijanega sklepa.
Tožeča stranka kot dolžnikova dolžnica ni ravnala v skladu s sklepom o izvršbi, s katerim je bila zarubljena dolžnikova terjatev do nje kot dolžnikove dolžnice. Zato je prvostopni organ pravilno postopal po 175. členu ZDavP-2 in izdal odločbo, s katero je dolžnikovi dolžnici naložil, da plača znesek, enak znesku zarubljene terjatve, ki bi jo moral po sklepu o izvršbi plačati na predpisane račune.
ZIZ člen 281, 281/3, 286a, 286a/1, 286a/1-1, 287, 287/1. ZUP člen 149.
izvršitelj - razrešitev izvršitelja - razlogi za razrešitev izvršitelja - pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje - nevrednost javnega zaupanja
Za razrešitev izvršitelja mora obstojati pravnomočna obsodilna sodba za kaznivo dejanje ter ocena, ali je izvršitelj zaradi omenjene obsodbe nevreden za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja. Pri tem upravni organ upoštevaje tudi 147. in 149. člen ZUP ne sme ugotavljati dejanskega stanja v zvezi s kaznivim dejanjem ali razlagati materialnega prava v zvezi z njim, na kar sicer smiselno napotuje tožnica. Če gre za vprašanje, ali sta podana kaznivo dejanje in storilčeva kazenskega odgovornost, je organ, ki vodi postopek, pri ugotavljanju dejanskega stanja vezan na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, s katero je obtoženec spoznan za krivega, kar določa 149. člen ZUP.
Izvršitelj mora pogoje za imenovanje izvršitelja izpolnjevati ves čas opravljanja omenjene javne službe. Zato za presojo, ali v določenem trenutku še izpolnjuje pogoje za imenovanje za izvršitelja, ni relevantno njegovo delo in obnašanje, ko ni bilo sporno, da pogoje za imenovanje za izvršitelja izpolnjuje, pač pa v trenutku, ko so se pojavile okoliščine, ki so kazale na to, da pogojev ne izpolnjuje več. Ugovor tožnice, da sta zoper njo tekla tako disciplinski postopek kot kazenski postopek, da je imel minister že v disciplinskem postopku možnost, da ji odreče opravljanje nalog izvršitelja, pa se za slednje ni odločil, na odločitev ne vpliva. Tudi po mnenju sodišča gre v razmerju disciplinskega do kazenskega postopka za dva povsem različna postopka z različnimi pravnimi podlagami in odločitvijo.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - druge denarne nedavčne obveznosti
V postopku davčne izvršbe ni mogoče upoštevati ugovorov, ki se nanašajo na to, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno, da gre za krivo ovadbo in sklicevanje na slabe sosedske odnose, glede na to, da se davčna izvršba nanaša na plačilo sodne takse, ker v tem upravnem sporu ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Sodišče tudi ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na slabo socialno in premoženjsko stanje tožnice, ker zato nima nobene pravne podlage.
Iz izpodbijanega sklepa je izostala obrazložitev nastanka stroškov, katerih višino organ obrazlaga in katerim nastanku tožnik z večkrat ponavljanim konkretnim ugovorom nasprotuje. Sklicevanje na listine ne zadošča standardu obrazložitve v zvezi s tožnikovimi ugovori, da stroški v obsegu, ki jih organ utemeljuje s površino, ki jo je bilo treba pogozditi, in normo po navedenem Pravilniku, niso nastali. Preizkus obračunanih stroškov glede obsega in višine ni mogoč.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - globa
Davčni organ ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne sme preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova niti podatka o izvršljivosti, saj le preveri, ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoj iz 143. člena ZDavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe.
davčna izvršba - prisilna izterjava neplačane globe - zastaranje pravice do izterjave
Glede zastaranja pravice do izterjave glob je relevanten datum izvršljivosti plačilnih nalogov, od katerega je začel teči petletni relativni oziroma desetletni absolutni rok iz tretjega odstavka 125. člena ZDavP-2.
Izterjujejo se neplačani prispevki za obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnika, kar pomeni, da gre za obveznosti, ki temeljijo na obračunih, vloženih preko sistema eDavkov, ki imajo v skladu z določbo prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP naravo prednostnih (nezavarovanih) terjatev. To pomeni, da se plačujejo prednostno, pred poplačilom navadnih (nezavarovanih) terjatev. Za tovrstne obveznosti pa odpust obveznosti ne učinkuje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - v brezplačni pravni pomoči zajeti stroški
Neposredna dejanja izvršbe še niso bila opravljena, zato stroški v zvezi s tem še niso nastali. Tožnica je tako prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložila pravočasno, to je naslednji dan potem, ko je bil izdan poziv izvršitelja. Glede na to je na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP sprejeta izpodbijana odločitev napačna, saj dejanske okoliščine ne omogočajo uporabe tega zakonskega določila.
Ustavitev davčne izvršbe je samostojen pravni institut, in sicer se davčna izvršba ustavi (le), če je podan kateri izmed v prvem odstavku 155. člena ZDavP-2 taksativno določenih razlogov. Prvostopenjski organ je v izpodbijanem sklepu zaključil, da v obravnavani zadevi nobeden od teh razlogov ni podan.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - odpust obveznosti - seznam izvršilnih naslovov
Obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike temeljijo na obračunih, vloženih preko sistema eDavkov, ki imajo v skladu z določbo prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP naravo prednostnih (nezavarovanih) terjatev. To pomeni, da se plačujejo prednostno, pred poplačilom navadnih (nezavarovanih) terjatev. Za tovrstne obveznosti pa odpust obveznosti ne učinkuje, kot je določeno v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP.
Seznam izvršilnih naslovov ni upravni akt, ampak je samo zbir že izdanih izvršilnih naslovov (ki še niso bili izvršeni) in zato ne more uživati posebnega pravnega varstva.
upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - stroški izvršbe
Ker tožnik obveznosti, naložene z izvršilnim naslovom, ni izpolnil, je bil izdan sklep o upravni izvršbi na podlagi 297. člena ZUP, v katerem je bil tožnik opozorjen na to, da bo v primeru, da sam obveznosti ne bo izpolnil, v postopku izvršbe to dejanje opravljeno po drugi osebi na njegove stroške. Ker tožnik tudi na podlagi tega sklepa obveznosti ni izpolnil, je bil izdan izpodbijani sklep na podlagi drugega odstavka 297. člena ZUP.
S prvostopnim sklepom je bil po uradni dolžnosti v skladu z zakonom podaljšan odlog izvršbe. Prvostopna odločitev je torej tožnikoma v korist, zato za pritožbo nimata pravnega interesa, saj si z njo svojega pravnega položaja ne moreta izboljšati. Glede na to je bila njuna pritožba pravilno zavržena.
RTV prispevek - davčna izvršba - vrstni red poplačila obveznosti
Ker tožnica svojih obveznosti ni pravočasno in v celoti poravnavala, je tožena stranka imela pravno podlago za postopanje v skladu s tretjim odstavkom 93. člena ZDavP-2, ki določa knjiženje prejetih plačil. V skladu z navedeno določbo se s plačili zavezanca najprej pokrivajo morebitni stroški, nato zamudne obresti od najstarejših neplačanih zamudnih obresti naprej, ter šele nato glavnica, prav tako od najstarejše neplačane glavnice naprej.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izvršljivost - izpodbijanje izvršilnega naslova
Po določbi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da davčni organ ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova, niti preverjati podatka o njegovi izvršljivosti, saj le preveri ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoje iz 143. člena ZDavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi
Toženka obstoja ugovornega razloga iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ ni zapazila, ker se je pri svoji presoji brez podlage v določbah zakona omejila zgolj in izključno na navedbe, ki jih je v postopku podala tožnica, ki je tam nastopala brez kvalificiranega pooblaščenca, ni pa presodila listin, ki jih je predložila. Listine, ki jih je tožnica predložila v BPP postopku, pa so takšne, da je na njihovi podlagi verjetno izkazan obstoj ugovornega razloga, zaradi katerega je izvršilno sodišče nato sklep o izvršbi razveljavilo.
promet s kmetijskimi zemljišči - prodaja kmetijskega zemljišča na javni dražbi - odobritev pravnega posla - delitev zaščitene kmetije
Ker kupca s kupljenim zemljiščem povečujeta oziroma zaokrožujeta svojo kmetijo, je podana izjema iz druge alinee 18. člena ZKZ. V skladu s to določbo in ustaljeno sodno prakso je v tem primeru dopustna izjema, ki dovoljuje delitev sicer zaščitene kmetije, saj povečanje oziroma zaokrožitev druge kmetije oziroma kmetijskega zemljišča omogoča povečanje posestne strukture slovenskih kmetij.
V predmetni zadevi gre za izterjavo tožnikovega dolga iz naslova prekrškovnih terjatev. Glede tega drugi odstavek 110. člena ZDavP-2 določa, da se 101., 102. in 103. člen tega zakona, ki urejajo odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davka za fizične osebe, ne uporabljajo za izrečene globe in stroške postopka o prekršku v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, in jih izreka davčni organ. Glede na to tožnikove vloge za odpis dolgov iz naslova izrečenih glob in stroškov, nastalih v skladu z ZP-1 ni mogoče obravnavati.