ZDavP-2 člen 146, 157, 157/5. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (2003) člen 4, 6, 19.
Za izterjavo zadošča, da je plačilni nalog izdan in da je s strani njegovega izdajatelja opremljen s klavzulo o izvršljivosti, kar je v konkretnem primeru nesporno. Z določbo petega odstavka 157. člena ZDavP-2 pa je izrecno predpisano, da s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.
davčna izvršba - davčna izvršba denarne nedavčne obveznosti - pritožba dolžnika zoper sklep o davčni izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Davčni organ, ki vodi postopek izterjave neporavnanega dolga, torej o oprostitvi plačila oziroma o izvršilnem naslovu ne more odločati in ga tudi ne sme spreminjati. To pa vodi do ugotovitve, da je bila odločitev tožene stranke, ki je tožeči stranki izdala sklep o davčni izvršbi na podlagi sklepov, opremljenih s klavzulo izvršljivosti, utemeljena. Zgolj izdajatelj izvršilnega naslova je namreč tisti, ki lahko odloča o spremembi izvršilnega naslova, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji.
davčna izvršba - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - prepozna pritožba - izpodbijanje izvršilnega naslova
Predmet spora ni presoja sklepa o davčni izvršbi, pač pa presoja sklepa, s katerim je tožena stranka tožnikovo pritožbo kot prepozno zavrgla. Tožnik ugotovitvi o tem, kdaj je prejel sklep o davčni izvršbi in kdaj je zoper njega vložil pritožbo, niti v pritožbi niti v tožbi ne oporeka, prav tako ne oporeka ugotovitvi, da je bila njegova pritožba prepozna. Sodišče zato šteje, da ta dejstva niso sporna, potrjujejo pa jih tudi podatki v upravnem spisu.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - globa
Ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na izvršilni naslov ni upošteven. Niti določbe ZDavP-2 niti določbe ZUP davčnemu organu ne dajejo pristojnosti, da bi preverjal pravilnost in zakonitost izdaje in vročanja izvršilnega naslova ter ali je potrditev o izvršljivosti pravilna, temveč je to dolžnost tistega organa, ki je izvršilni naslov s potrdilom o njegovi izvršljivosti izdal.
davčna izvršba - pritožba - rok za vložitev pritožbe
Tožnik je pritožbo poslal kot navadno pošiljko prvostopnemu organu. Tako vložena pritožba je vložena prepozno, zato je bila pravilno zavržena (240. člen ZUP).
ZIL-1 člen 105, 105/1, 107, 107/1, 107/2. ZIZ člen 163, 163/2, 163/3, 163/4, 86, 86/1, 9, 9/6, 46, 46/1.
industrijska lastnina - patent - izvršba - izdaja sklepa o izvršbi
Po drugem odstavku 163. člena ZIZ je rubež opravljen že z dnem, ko je sklep o izvršbi vročen dolžniku. Posledica rubeža je pridobitev zastavne pravice (četrti odstavek 163. člena ZIZ), dolžniku pa je prepovedano razpolagati z zarubljenimi stvarmi (prvi odstavek 86. člena ZIZ). S sklepom o izvršbi, s katerim se dovoli rubež, sodišče dolžniku prepove razpolagati s to pravico (tretji odstavek 163. člena ZIZ). Iz sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča tako jasno izhaja, da je sodišče že s tem sklepom tožniku (kot dolžniku) prepovedalo razpolaganje s patentom. Po mnenju sodišča (ne)pravnomočnost sklepa o izvršbi, ki je podlaga za izpodbijano odločitev, ni bistvena za odločitev v tej zadevi. To je toženka po presoji sodišča pravilno upoštevala, ko je odločala o zahtevi za vpis licence pri patentu. V nasprotnem primeru bi namreč (lahko) taka prepoved izgubila svoj smisel oziroma namen.
davčna izvršba - pritožba - rok za vložitev pritožbe
Tožnik je bil, kot je mogoče razumeti iz njegove tožbe, s sklepom o davčni izvršbi seznanjen. Vedel je tudi, da mora pritožbo vložiti v roku, v tožbi pa navaja, da v zaporu ni imel možnosti, da bi tako pritožbo sestavil ter oddal, niti ni imel denarja za odvetnika. Sodišče ugotavlja, da zgolj dejstvo, da je bil tožnik v zaporu, ni vplivalo na njegovo možnost sestave (in vložitve) pritožbe, saj se v takih okoliščinah kot čas oddaje pritožbe šteje trenutek, ko je ta oddana upravi zavoda za prestajanje kazni.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravdni postopek
Izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine in pravdni postopek, ki iz njega izvira, je treba obravnavati kot celoto. Postopek s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v primeru razveljavitve sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v dovolitvenem delu po mnenju sodišča predstavlja le predhodno fazo pravdnega postopka.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Okrožno sodišče v Kopru je plačilni nalog opremilo s potrdilom o izvršljivosti, kar pomeni, da je veljavni izvršilni naslov, na podlagi katerega je tožena stranka tudi izdala izpodbijani sklep o davčni izvršbi.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - potrdilo o izvršljivosti
Po določbi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da davčni organ ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova, niti preverjati podatka o njegovi izvršljivosti, saj le preveri, ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoje iz 143. člena ZDavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe.
davčna izvršba - globa - izpodbijanje izvršilnega naslova
Ker tožnik v danem roku za prostovoljno izpolnitev obveznosti tudi te terjatve ni poravnal, je organ prve stopnje, kot pristojni organ za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, upravičeno začel s postopkom davčne izvršbe z izdajo izpodbijanega sklepa.
Tožeča stranka kot dolžnikova dolžnica ni ravnala v skladu s sklepom o izvršbi, s katerim je bila zarubljena dolžnikova terjatev do nje kot dolžnikove dolžnice. Zato je prvostopni organ pravilno postopal po 175. členu ZDavP-2 in izdal odločbo, s katero je dolžnikovi dolžnici naložil, da plača znesek, enak znesku zarubljene terjatve, ki bi jo moral po sklepu o izvršbi plačati na predpisane račune.
ZIZ člen 281, 281/3, 286a, 286a/1, 286a/1-1, 287, 287/1. ZUP člen 149.
izvršitelj - razrešitev izvršitelja - razlogi za razrešitev izvršitelja - pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje - nevrednost javnega zaupanja
Za razrešitev izvršitelja mora obstojati pravnomočna obsodilna sodba za kaznivo dejanje ter ocena, ali je izvršitelj zaradi omenjene obsodbe nevreden za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja. Pri tem upravni organ upoštevaje tudi 147. in 149. člen ZUP ne sme ugotavljati dejanskega stanja v zvezi s kaznivim dejanjem ali razlagati materialnega prava v zvezi z njim, na kar sicer smiselno napotuje tožnica. Če gre za vprašanje, ali sta podana kaznivo dejanje in storilčeva kazenskega odgovornost, je organ, ki vodi postopek, pri ugotavljanju dejanskega stanja vezan na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, s katero je obtoženec spoznan za krivega, kar določa 149. člen ZUP.
Izvršitelj mora pogoje za imenovanje izvršitelja izpolnjevati ves čas opravljanja omenjene javne službe. Zato za presojo, ali v določenem trenutku še izpolnjuje pogoje za imenovanje za izvršitelja, ni relevantno njegovo delo in obnašanje, ko ni bilo sporno, da pogoje za imenovanje za izvršitelja izpolnjuje, pač pa v trenutku, ko so se pojavile okoliščine, ki so kazale na to, da pogojev ne izpolnjuje več. Ugovor tožnice, da sta zoper njo tekla tako disciplinski postopek kot kazenski postopek, da je imel minister že v disciplinskem postopku možnost, da ji odreče opravljanje nalog izvršitelja, pa se za slednje ni odločil, na odločitev ne vpliva. Tudi po mnenju sodišča gre v razmerju disciplinskega do kazenskega postopka za dva povsem različna postopka z različnimi pravnimi podlagami in odločitvijo.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - druge denarne nedavčne obveznosti
V postopku davčne izvršbe ni mogoče upoštevati ugovorov, ki se nanašajo na to, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno, da gre za krivo ovadbo in sklicevanje na slabe sosedske odnose, glede na to, da se davčna izvršba nanaša na plačilo sodne takse, ker v tem upravnem sporu ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Sodišče tudi ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na slabo socialno in premoženjsko stanje tožnice, ker zato nima nobene pravne podlage.
Iz izpodbijanega sklepa je izostala obrazložitev nastanka stroškov, katerih višino organ obrazlaga in katerim nastanku tožnik z večkrat ponavljanim konkretnim ugovorom nasprotuje. Sklicevanje na listine ne zadošča standardu obrazložitve v zvezi s tožnikovimi ugovori, da stroški v obsegu, ki jih organ utemeljuje s površino, ki jo je bilo treba pogozditi, in normo po navedenem Pravilniku, niso nastali. Preizkus obračunanih stroškov glede obsega in višine ni mogoč.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - globa
Davčni organ ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne sme preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova niti podatka o izvršljivosti, saj le preveri, ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoj iz 143. člena ZDavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe.
davčna izvršba - prisilna izterjava neplačane globe - zastaranje pravice do izterjave
Glede zastaranja pravice do izterjave glob je relevanten datum izvršljivosti plačilnih nalogov, od katerega je začel teči petletni relativni oziroma desetletni absolutni rok iz tretjega odstavka 125. člena ZDavP-2.