davčna izvršba - fiktivna vročitev - rok za pritožbo - računanje procesnih rokov - zamuda
V primeru, ko naslovnik pošiljke ne prevzame v petnajstdnevnem roku od prejema obvestila, šteje vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka, to je petnajsti dan po tem, ko vročevalec pusti sporočilo o prispeli pošiljki v naslovnikovem hišnem predalčniku. To izhaja tudi iz načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 14. 1. 2015.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 20. Pravilnik o stroških v upravnem postopku (2005) člen 14, 14/1.
upravna izvršba - stroški upravnega postopka - stroški pritožbe - nagrada in stroški odvetnika - odvetniška tarifa
Predmet odmere v konkretni zadevi so stroški, ki so tožeči stranki nastali v izvršilnem postopku, ki se je začel zato, ker pravnomočne inšpekcijske odločbe ni izvršila v določenem roku. Tožena stranka je stroške tožeče stranke pravilno odmerila v skladu z OT, ki je veljala v času začetka izvršilnega postopka in oprave dejanj odvetnika tožeče stranke.
Glede na ureditev iz ZP-1 lahko tudi v primeru prekinitve zastaranja (in ne le v primeru pretrganj) do začetka izvrševanja sankcije za prekršek traja največ štiri leta od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna.
ZFPPIPP člen 442, 442/1, 442/1-1. ZDavP-2 člen 126, 126/2.
davčna izvršba - izbris gospodarske družbe - sodni register - vročanje - vročanje aktivnim družbenikom - zastaranje pravice do izterjave davka - pretrganje zastaranja
Izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plačilo njegove terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbnikov.
Osebno vročitev je šteti kot uvodno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe, zato pretrga tek zastaranja pravice do izterjave v postopku davčne izvršbe.
davčna izvršba - izvršilni naslov - upravni spor - rubež denarnih sredstev
V tem upravnem sporu se izvršilnega naslova ne more izpodbijati, ker je ta že postal pravnomočen in izvršljiv, zato je davčni organ nanj vezan, tožbeni ugovori, ki se nanj nanašajo pa neutemeljeni.
Odlog izvršbe ne pomeni možnosti posega v že izdane in celo pravnomočne pravne akte v izvršilnem postopku, ampak zgolj prekinitev postopka, ki je v teku, pri čemer ostanejo že opravljena izvršilna dejanja v veljavi. Ker je izrek denarne kazni v sklepu z dne 13. 11. 2017 izvršilno dejanje, ostane ta v veljavi, prekinjen pa je rok, določen v 2. točki izreka tega sklepa, v katerem jo mora tožnik plačati, prav tako pa toženka tudi ne more izdati novega sklepa o novi denarni kazni, če tožnik obveznosti iz odločbe z dne 5. 9. 2016 ne bo izpolnil v roku iz tretjega odstavka izreka odločbe z dne 13. 11. 2017.
izvršba - davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - izvršilni naslov
Če davek ni plačan v rokih, predpisanih z zakonom, davčni organ začne davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi, izrek katerega mora vsebovati vse sestavine na podlagi 151. člena ZDavP-2.
Sodišče ugotavlja, da sta prvostopenjski in pritožbeni organ v izpodbijanem sklepu in drugostopenjski odločbi ustrezno obrazložila način izračuna zamudnih obresti, pri čemer je predvsem izpostaviti odločbo drugostopenjskega organa, v kateri so tudi na tabelarični način pojasnjeni vsi faktorji, ki vplivajo na izračun zamudnih obresti. Tako iz tabele na strani 4 obrazložitve drugostopenjske odločbe izhaja glavnica kot podlaga za izračun zamudnih obresti, ki se v celotnem obdobju, na katerega se nanašajo predmetne zamudne obresti, ni spremenila, saj tožnik z nobenim od izvedenih plačil ni plačal toliko, da bi se pokrivalo glavnico, ki predstavlja davek in obresti iz odmerne odločbe.
Pravilno so torej v izpodbijanem sklepu in drugostopenjski odločbi, kot to sledi tudi iz tabel kot sestavnega dela obrazložitve, upoštevani tako glavnica kot zapadlost posameznih neplačanih davčnih obveznosti po določenih časovnih obdobjih in število dni zamude ter vrstni red plačila davka in pripadajočih dajatev (skladno z 93. členom ZDavP-2), na podlagi česar so bile zamudne obresti pravilno obračunane in povsem zadostno obrazložene. Tožniku so na voljo vsi potrebni podatki, kot so znesek davka, posamezna plačila, višina obrestne mere, izvršljivost, da lahko preizkusi pravilnost izračuna zamudnih obresti.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - ugovor zastaranja
V postopku izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova (peti odstavek 157.člena ZDavP-2), katerega sestavni del je tudi potrdilo o izvršljivosti, zato sodišče enako, kot je to že storil drugostopenjski organ, tožbene ugovore, ki se nanašajo na obstoj oziroma veljavnost izvršilnega naslova zavrača kot neupoštevne.
Po presoji sodišča pa so neutemeljeni tudi tožničini ugovori, da naj bi pravica do davčne izvršbe zastarala. Sodišče kot pravilno šteje ugotovitve tožene stranke, da se v obravnavani zadevi v zvezi z zastaranjem uporabljajo določbe OZ.
davčna izvršba - pobot terjatve - delna ustavitev izvršbe - slabo finančno stanje dolžnika
Ker je bil dolg na podlagi delnega pobota delno poravnan, je davčni organ v tem delu postopek izvršbe ustavil, za preostanek dolga pa je odločil, da se postopek davčne izvršbe nadaljuje. Izvršilnega naslova pa v izvršilnem postopku ni mogoče izpodbijati.
ZUP člen 297, 297/1, 297/2. ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4.
upravna izvršba - stroški upravne izvršbe - založitev predujma za stroške - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep, s katerim se zaradi neizpolnjene obveznosti po sklepu o izvršbi naloži založitev zneska, potrebnega za kritje izvršilnih stroškov v inšpekcijski zadevi, in obenem določi, da bo po opravljeni izvršbi izdan poseben sklep o obračunu dejanskih izvršilnih stroškov, ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
davčna izvršba - odpis davčnega dolga - odlog davčnega dolga - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Dejstvo, da je bil sklep o dovolitvi izvršbe odpravljen ter odločitev prvostopenjskega organa (v ponovnem postopku), da se izvršba v zvezi z obveznostmi, ki so predmet izpodbijane odločbe, ne uvede, pomeni, da je tožniku med postopkom prenehal pravni interes za odločitev v zvezi z odpisom, delnim odpisom ali odlogom plačila davčnega dolga, ki ga je sicer imel ob vložitvi tožbe.
izvršba - davčna izvršba - pobot - pogoji za pobot - nastanek terjatve - zastaranje - pretrganje zastaranja
Tožnikova terjatev do tožene stranke izvira iz odločbe o odmeri dohodnine za leto 2015, prvostopenjski sklep pa je bil izdan pred izdajo te odločbe, s katero je bilo ugotovljeno preplačilo dohodnine v korist tožnika. Terjatev tožnika do tožene stranke ob izdaji prvostopenjskega sklepa še ni obstajala, zato ni bilo pogojev za pobot terjatev.
izvršba - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - slabo premoženjsko stanje
V obravnavanem primeru predstavlja izvršilni naslov sodbe oziroma plačilni nalogi izdani na njihovi podlagi. Ugovore, ki se nanašajo na izvršilni naslov bi tožeča stranka morala uveljavljati v postopku njegove izdaje - izdaje sodbe.
Slabo premoženjsko stanje stranke ni razlog, da se zoper njo ne bi vodil postopek davčne izvršbe, je pa banka, ki opravlja izterjavo dolžna upoštevati omejitve in izvzetja davčne izvršbe.
Samostojni podjetnik za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Gre torej za izključno vezanost premoženja na osebo podjetnika ter tudi za enotnost osebnega in podjetniškega premoženja. Samostojni podjetnik posameznik in fizična oseba imata tako enotno oziroma nerazdružljivo subjektiviteto. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da denarna sredstva na računu podjetnika posameznika hkrati predstavljajo tudi premoženje fizične osebe. Glede na navedeno so vsi tožbeni ugovori, ki jih tožnik v tožbi izpostavlja v dokaz zatrjevanju, da samostojni podjetnik ne more odgovarjati za obveznosti podjetnika kot fizične osebe, neutemeljeni.
ZDavP-2 člen 159, 160, 160/1, 160/3, 160/4, 166, 166/2.
davčna izvršba - slabo premoženjsko stanje dolžnika - omejitev davčne izvršbe - iz izvršbe izvzeta sredstva - izterjava drugih denarnih nedavčnih obveznosti
Neugodno finančno stanje ne predstavlja ovire za izdajo sklepa o izvršbi, je pa banka pri izvrševanju sklepa dolžna upoštevati določbe drugega odstavka 166. člena ter 159. in 160. člen ZDavP-2.
davčna izvršba - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - obročno plačilo davčnega dolga - dolžnik - neuspešna izvršba
Ker je bil način izvršbe le delno uspešen, je davčni organ izdal nov sklep, s katerim je izplačevalcu dohodkov tožeče stranke naložil, da sklep izvrši z rubežem denarnih prejemkov tožeče stranke. V takšnem primeru ne gre za podvojevanje izvršilnih naslovov, ampak za nadaljevanje postopka izvršbe.