ZUP člen 297, 297/1, 297/2. ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4.
upravna izvršba - stroški upravne izvršbe - založitev predujma za stroške - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep, s katerim se zaradi neizpolnjene obveznosti po sklepu o izvršbi naloži založitev zneska, potrebnega za kritje izvršilnih stroškov v inšpekcijski zadevi, in obenem določi, da bo po opravljeni izvršbi izdan poseben sklep o obračunu dejanskih izvršilnih stroškov, ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.
davčna izvršba - odpis davčnega dolga - odlog davčnega dolga - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Dejstvo, da je bil sklep o dovolitvi izvršbe odpravljen ter odločitev prvostopenjskega organa (v ponovnem postopku), da se izvršba v zvezi z obveznostmi, ki so predmet izpodbijane odločbe, ne uvede, pomeni, da je tožniku med postopkom prenehal pravni interes za odločitev v zvezi z odpisom, delnim odpisom ali odlogom plačila davčnega dolga, ki ga je sicer imel ob vložitvi tožbe.
izvršba - davčna izvršba - pobot - pogoji za pobot - nastanek terjatve - zastaranje - pretrganje zastaranja
Tožnikova terjatev do tožene stranke izvira iz odločbe o odmeri dohodnine za leto 2015, prvostopenjski sklep pa je bil izdan pred izdajo te odločbe, s katero je bilo ugotovljeno preplačilo dohodnine v korist tožnika. Terjatev tožnika do tožene stranke ob izdaji prvostopenjskega sklepa še ni obstajala, zato ni bilo pogojev za pobot terjatev.
izvršba - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - slabo premoženjsko stanje
V obravnavanem primeru predstavlja izvršilni naslov sodbe oziroma plačilni nalogi izdani na njihovi podlagi. Ugovore, ki se nanašajo na izvršilni naslov bi tožeča stranka morala uveljavljati v postopku njegove izdaje - izdaje sodbe.
Slabo premoženjsko stanje stranke ni razlog, da se zoper njo ne bi vodil postopek davčne izvršbe, je pa banka, ki opravlja izterjavo dolžna upoštevati omejitve in izvzetja davčne izvršbe.
Samostojni podjetnik za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Gre torej za izključno vezanost premoženja na osebo podjetnika ter tudi za enotnost osebnega in podjetniškega premoženja. Samostojni podjetnik posameznik in fizična oseba imata tako enotno oziroma nerazdružljivo subjektiviteto. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da denarna sredstva na računu podjetnika posameznika hkrati predstavljajo tudi premoženje fizične osebe. Glede na navedeno so vsi tožbeni ugovori, ki jih tožnik v tožbi izpostavlja v dokaz zatrjevanju, da samostojni podjetnik ne more odgovarjati za obveznosti podjetnika kot fizične osebe, neutemeljeni.
ZDavP-2 člen 159, 160, 160/1, 160/3, 160/4, 166, 166/2.
davčna izvršba - slabo premoženjsko stanje dolžnika - omejitev davčne izvršbe - iz izvršbe izvzeta sredstva - izterjava drugih denarnih nedavčnih obveznosti
Neugodno finančno stanje ne predstavlja ovire za izdajo sklepa o izvršbi, je pa banka pri izvrševanju sklepa dolžna upoštevati določbe drugega odstavka 166. člena ter 159. in 160. člen ZDavP-2.
davčna izvršba - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - obročno plačilo davčnega dolga - dolžnik - neuspešna izvršba
Ker je bil način izvršbe le delno uspešen, je davčni organ izdal nov sklep, s katerim je izplačevalcu dohodkov tožeče stranke naložil, da sklep izvrši z rubežem denarnih prejemkov tožeče stranke. V takšnem primeru ne gre za podvojevanje izvršilnih naslovov, ampak za nadaljevanje postopka izvršbe.
informacije javnega značaja - upravna izvršba - ugovor - prisila - nesorazmernost
Toženka je tožnico še pred izdajo izpodbijanega sklepa pozvala k izpolnitvi obveznosti po pravnomočni in izvršljivi delni odločbi z dne 7. 9. 2015. Izpodbijani sklep pa je bil izdan 13. 9. 2016. Ob upoštevanju, kdaj je delna odločba z dne 7. 9. 2015 postala izvršljiva (17. 8. 2016) ter ob tem, da je toženka tožnico 31. 8. 2016, torej pred izdajo izpodbijanega sklepa, pozvala na izvršitev 1. točke izreka te delne odločbe, je tožničin ugovor, da je način prisilitve nesorazmeren, ker ji je toženka za izvršitev dala le 8 dni časa, neutemeljen.
davčna izvršba - začetek davčne izvršbe - izvršilni naslov - pravna subjektiviteta univerze in članic
Tožeča stranka ni pravna oseba, kar pomeni, da ne more biti dolžnik (stranka) v postopku davčne izvršbe. Pravna oseba je le univerza, ne pa fakulteta, ki je njena članica.
V zvezi s tožbenimi navedbami in ugovori sodišče ponovno izpostavlja, da obveznost, ki se tožnici nalaga z izpodbijanim sklepom, temelji na pravnomočni in izvršljivi odločbi o prekršku in s tem na že sprejeti odločitvi AJPES-a in da se z izpodbijanim sklepom opravlja zgolj izterjava dolgovanega zneska, kar pomeni, da je FURS pri izdaji izpodbijanega sklepa vezan na vsebino izdanega izvršilnega naslova ter da se v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti ne more spuščati.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarne prejemke dolžnika - začetek davčne izvršbe - opomin pred izvršbo
ZDavP-2 izdaje opomina v postopku davčne izvršbe ne predvideva. Če davčni organ to vseeno stori, ni namen podaljšanja roka za izpolnitev davčnih obveznosti. Davčna izvršba se lahko začne naslednji dan po poteku roka za plačilo davka.
davčna izvršba - datum izvršljivosti - izvršilni naslov
Napačno ugotovljeni datum izvršljivosti ne vpliva na zakonitost izpodbijanega sklepa, ker je bila izvršba dovoljena, ko je bil izvršilni naslov že izvršljiv.
davčna izvršba - prisilna izterjava davčnega dolga - vročanje sklepa o izvršbi - hišni predalčnik - fikcija vročitve - načini vročanja - osebno vročanje fizični osebi
V primeru vročitve pisanja s fikcijo je za ugotovitev datuma vročitve bistven podatek, kdaj je bilo stranki v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pošti. Ta podatek je razviden iz obvestila upravnemu organu o opravljeni vročitvi, ki ima naravo vročilnice (primerjaj četrti odstavek 97. člena ZUP), vročilnica pa ima kot dokaz opravljene vročitve vse elemente javne listine in zato odkazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno (169. člen ZUP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, npr. da obvestilo o vročanju ni bilo puščeno v tožnikovem predalčniku, kot v obravnavnem primeru zatrjuje tožnik, vendar pa zgolj tožnikova navedba, da obvestila o vročanju ni prejel in da je sklep o davčni izvršbi prejel šele 10. 4. 2017, za kaj takšnega ne zadošča.
Iz določb ZUP ne izhaja, da bi morala biti osebna vročitev opravljena izključno preko pošte, temveč jo lahko v skladu s prvim odstavkom 83. člena ZUP opravi tudi organ po svoji uradni osebi, kot je v konkretnem primeru.
Vročitev oziroma njena fikcija (v primeru, ko naslovnik pisanja v petnajstdnevnem roku ne dvigne) nastopi že s samim potekom časa, medtem ko seznanjenost z vsebino pošiljke za pravilnost vročitve ni relevantna. Fikcija je namreč ravno v tem, da se vročitev šteje za opravljeno (čeprav v resnici ni), če pisanje ni dvignjeno v roku. Pravilnost vročitve je možno izpodbijati, vendar le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih, ki vzbujajo dvom v pravilnost vročitve. Če bi bilo mogoče vsako vročitev izpodbiti zgolj z zatrjevanjem, da naslovnik obvestila o vročanju ni prejel in v dokaz ponuditi le zaslišanje stranke, potem bi sistem vročanja s fikcijo izgubil ves smisel.
Samostojni podjetnik opravlja dejavnost kot fizična oseba in kot tak v primeru izterjave dolgovanih obveznosti iz poslovanja nastopa tudi kot davčni dolžnik.
davčna izvršba - ustavitev davčne izvršbe - odpis dolga - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnica s tožbo nasprotuje izpodbijanemu sklepu zato, ker meni, da je nova izvršba nedopustna, saj je predlagatelj izvršbe v predhodnem postopku davčne izvršbe odpisal dolg, ki je predmet izvršbe. Sodišče soglaša s toženo stranko, da tako zatrjevanje ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa o izvršbi. Po določbi petega odstavka 157. člena v času izdaje predmetnih odločb veljavnega ZDavP-2 namreč izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da tožena stranka ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova niti preverjati podatka o njegovi izvršljivosti.
davčna izvršba - potrdilo o izvršljivosti - izvršilni naslov
Izvršilni naslov se glasi na tožnico in je opremljen s potrdilom o izvršljivosti, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani. Potrdilo o izvršljivosti, predstavlja potrdilo v smislu 179. člena ZUP, zato se ta okoliščina v skladu s prvim odstavkom 169. člena ZUP šteje za dokazano. Pri tem pa niti določbe ZDavP-2 niti določbe ZUP davčnemu organu ne dajejo pristojnosti, da bi preverjal pravilnost in zakonitost izdaje in vročanja sodbe ter, ali je potrditev izvršljivosti pravilna, temveč je to dolžnost tistega organa, ki je izvršilni naslov s potrdilom o njegovi izvršljivosti izdal. V primeru, če se tožnica z vsebino potrdila o izvršljivosti ne strinja, lahko zahteva spremembo le pri organu, ki je to potrdilo izdal.
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/2, 390, 408, 408/1, 408/2.
prisilna izterjava davčnega dolga - osebni stečaj - odpust obveznosti - obresti
Odpust obveznosti, sprejet v postopku osebnega stečaja, zajema tudi zamudne obresti, nastale zaradi neplačila prednostnih terjatev. V danem primeru gre za zamudne obresti od terjatev iz naslova neplačanih prispevkov za socialno varnost za zasebnike. Zato je tožba tožnice v delu, ki se nanaša na zamudne obresti, utemeljena.
Pravne posledice stečajnega postopka nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajne dolžnice (tožnice), ki so nastale do začetka stečajnega postopka. V danem primeru pa je bil nad tožnico 5. 6. 2013 začet postopek osebnega stečaja, ki je bil pravnomočno končan 23. 2. 2017. Odpust obveznosti prav tako učinkuje na vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, nastale do začetka stečajnega postopka. Obveznosti iz naslova stroškov (izdaje sklepov o davčni izvršbi z dne 21. 4. 2017, 18. 12. 2013 in 19. 12. 2013) pa so nesporno nastale po začetku stečajnega postopka (5. 6. 2013) in nanje predmetni sklep o odpust obveznosti po presoji sodišča ne vpliva.
Do 4. 4. 2015 veljaven 46. člen ZBPP, ki ga je v zvezi z 29. členom ZBPP-C treba uporabiti v predmetni zadevi, določa, da terjatev stranke - upravičenca do brezplačne pravne pomoči - proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče presodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu, na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. S prehodom terjatve na Republiko Slovenijo vstopi Republika Slovenija v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke - upravičenca do brezplačne pravne pomoči kot upnika. Predlog za izterjavo terjatev izvrši pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. Pri tem se odločba, s katero sodišče odloči o stroških, šteje za izvršilni naslov.