Izpodbijani sklep je bil utemeljeno izdan na podlagi 145. člena ZDavP-2 na podlagi izvršilnega naslova. Vsebinska presoja ugovorov v zvezi z višino in obstojem dolga tožeče stranke pa v postopku davčne izvršbe ni več možna.
URS člen 36. ZBPP člen 8, 8/1, 8/1-4. ZIZ člen 55, 71.
brezplačna pravna pomoč - izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova - odlog izvršbe - pravica do spoštovanja doma
Pravilna in zakonita je odločitev o zavrnitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč, ki se nanaša na sestavo in vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, saj tožnik ni verjetno izkazal obstoja ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ. Vložitev izrednega pravnega sredstva namreč ni ugovorni razlog, ki bi lahko preprečil izvršbo.
Tožnik izkazuje težko nadomestljivo škodo v primeru prodaje v izvršilnem postopku solastniškega deleža na stanovanju, ki predstavlja njegov dom. Zaradi pomena te pravice posamezniku ni mogoče odreči strokovne pomoči, če izpolnjuje tudi druge pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni v zadostni meri pojasnila razlogov, ki utemeljujejo zahtevo, da tožnica odstrani latnik. Za tako zahtevo v postopku upravne izvršbe ima sicer formalno podlago v inšpekcijski odločbi, ki je tožnici nalagala, da pripravi površino za nadaljnjo kmetijsko rabo, vendar pa bi jo morala ustrezno pojasniti in utemeljiti. Pojem "kmetijska raba" je namreč splošen in tako obširen pojem, da bi morala zato tožena stranka v postopku realizacije (izvršbe) zahteve iz inšpekcijske odločbe po pripravi zemljišč za nadaljnjo kmetijsko rabo, glede na okoliščine konkretnega primera, utemeljiti tudi njegovo sorazmernost.
ZDavP-2 člen 125, 126, 146, 156. ZP-1 člen 44, 44/3, 44/4. ZFPPIPP člen 171, 408, 408/2, 408/2-3.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - globa - uklonilni zapor - nadomestitev globe - naloge v splošno korist - stečajni postopek - tek zastaralnih rokov
Postopek začetka izvrševanja globe se mora začeti znotraj štiriletnega roka v skladu s 44. členom ZP-1, pri čemer pa nadaljevanje izvrševanja poteka v teku zastaralnih rokov, ki jih določa zakon, ki ureja davčno izvršbo. 44. člen ZP-1 je bil spremenjen, četrti odstavek 44. člena je bil dodan v ZP-1 s spremembo ZP-1H dne 13. 3. 2013, vendar iz prehodnih določb Zakona o spremembah in dopolnitvah ZP1-H izhaja, da se določba novega četrtega odstavka 44. člena zakona uporablja za vse sankcije za prekrške, ki do uveljavitve tega zakona še niso bile izvršene.
Če storilec ponujene alternativne možnosti plačila globe ne izkoristi (tako, da naloge v splošno korist ne opravi), se globa izterja v celoti. V vsakem primeru pa je treba začetek izvrševanja globe v tem primeru šteti od izdanega sklepa o nadomestitvi globe, saj je ravno sklep o nadomestitvi globe v tem primeru dejanje, ki meri na izvršitev sankcije.
V času trajanja stečajnega postopa zastaranje ni teklo in je začelo ponovno teči po davčnih predpisih, to je po pravnomočnem zaključku stečajnega postopka.
ukrep občinskega inšpektorja - upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - stroški upravne izvršbe
Tožnik ne oporeka, da so bile obveznosti, ki bi jih moral izpolniti, izpolnjene po tretji osebi, prav tako ne oporeka višini izstavljenih računov za to opravilo, pač pa meni, da izvršba ni bila upravičena in da je šlo za neutemeljen odvzem njegovih predmetov. Oporeka torej izvršilnemu naslovu, kar pa ni predmet tega postopka, v katerem se presoja le odločitev o stroških izvršilnega postopka, ki so mu naloženi v plačilo.
Tožnik v tožbi oporeka naloženi obveznosti in smiselno trdi, da tožena stranka s tem, ko od njega zahteva, da s svojega zemljišča odstrani komunalne odpadke, ki pa to niso, posega v njegovo nepremičnino in mu povzroča škodo. Sodišče ugotavlja, da tožnik s takim zatrjevanjem ne oporeka izpodbijanemu sklepu o izvršbi, pač pa izpodbija izvršilni naslov, kar pa po določbi 292. člena ZUP ni dopustno.
gozd - obnova gozda - upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - stroški upravne izvršbe - tožbena novota
Ročni zapis naslovnika - tj. prvostopnega organa -, ki ga je opravil sam dobavitelj, ne pušča dvoma, da je prejemnik tega spričevala prvostopni organ in da se to nanaša na opravo te izvršbe. Dejstvo, da tožniku pred izdajo sodbe, to spričevalo ni bilo posredovano, da bi se ta s tem seznanil, tega dvoma po oceni sodišča ne potrjuje, kot to navaja tožnik, saj do odprave v prejšnjem postopku izdanega sklepa ni prišlo ''zgolj' zaradi ne-seznanitve tožnika s to listino, temveč - kot že navedeno zgoraj - z vsemi listinami v zvezi z višino stroškov in obsegom nastanka.
Dejstvo posaditve doba namesto gradena (pri obeh podvrstah gre za vrsto hrasta) ne predstavlja kršitve izvršilnega naslova, temveč gre za strokovno odločitev, ki jo je organ smel sprejeti, še zlasti, ker gre za isto oziroma podobno ceno obeh podvrst, kot navaja tudi sam tožnik, ki pri tem tudi ne podaja nobenih ugovorov v smeri morebitne drugačne kvalitete nabavljene podvrste, ki bi lahko vplivala na sadnjo in s tem na izvedbo izvršbe. Zaradi navedenega pa dejstvo, da s tem tožnik ni bil seznanjen, ne predstavlja takšnega posega v tožnikove pravice, ki bi terjala odpravo izpodbijanega akta.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Kot je to tožniku pravilno pojasnil že pritožbeni organ pa v skladu s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi ni možno izpodbijati izvršilnega naslova (v predmetni zadevi odločb o odmeri davka od dohodka iz kmetijstva). Enako velja tudi za tožbo. Ugovore v zvezi z izvršilnim naslovom bi moral tožnik uveljavljati v odmernem postopku.
V predmetnem postopku tudi po presoji sodišča tožnik lahko izpodbija predmetni sklep le v delu, ki se nanaša na vsebino sklepa o davčni izvršbi.
upravna izvršba - denarna kazen - začasna odredba - težko popravljiva škoda
V 4. točki izreka ni tožniku naložena nobena (denarna ali nedenarna) obveznost, ki bi jo bilo treba izvršiti (in z začasno odredbo izvršitev zadržati). Ta točka izreka izpodbijanega sklepa namreč le na podlagi drugega odstavka 298. člena ZUP vsebuje opozorilo oziroma grožnjo z morebitnimi bodočimi tožnikovimi denarnimi kaznimi (kot vrsto denarnih obveznosti), kolikor ne bo izpolnil svojih (nedenarnih) obveznosti, ki so mu bile naložene z ureditveno odločbo, in sicer v novo določenem roku.
4. točka izreka izpodbijanega sklepa ne predstavlja akta (oziroma dela akta), katerega izvrševanje oziroma izvršitev bi bilo mogoče začasno zadržati po drugem odstavku 32. člena ZUS-1.
predhodni preizkus tožbe - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija - akt, ki ne posega v tožnikovo pravico
V upravnem sporu sodišče na podlagi 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Po drugem odstavku 2. člena ZUS-1 je upravni akt upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Glede na to, da tožnik s tožbo izpodbija sklep prvostopenjskega organa, ki je bil s strani drugostopenjskega organa odpravljen, to pomeni, da ne izpodbija dokončnega upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1. Poleg tega pa se iz izpodbijanim sklepom, ki je bil odpravljen, tudi očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist.
ZP-1 člen 44. ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/5.
davčna izvršba - izterjava drugih denarnih nedavčnih obveznosti - stečajni postopek - zastaranje - pretrganje zastaranja
Glede na datuma pravnomočnosti obeh izvršilnih naslovov (2. 10. 2013 in 17. 12. 2013) in upoštevajoč dejstvo, da je bil tožnik v postopku osebnega stečaja od 26. 3. 2014 do 21. 12. 2016, ter datum izdaje izpodbijanih sklepov o davčni izvršbi (3. 4. 2017), je nesporno, da sta se sankciji iz obeh izvršilnih naslovov začeli izvrševati znotraj tako relativnega dvoletnega kot posledično tudi absolutnega štiriletnega zastaralnega roka. Zastaranje namreč v skladu z drugim odstavkom 44. člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki določa, da po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi, v času trajanja stečajnega postopka ne teče.
Že začetega izvrševanja ni mogoče več izvrševati po poteku zastaralnih rokov, ki jih določa zakon, ki ureja davčno izvršbo. To pomeni, da ta zakonska določba, glede zastaralnih rokov že pravočasno začete izvršbe, napotuje na uporabo ZDavP-2, ki določa, da pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati (relativni zastaralni rok) oziroma v desetih letih, ko je zastaranje prvič začelo teči (peti odstavek 126. člena ZDavP-2).
ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - soglasje pristojnega organa - sklep o izvršbi
Predmet obravnavane zadeve je le izvršitev obveznosti, ki izhaja iz navedene dokončne in izvršljive odločbe, in ne vsebinska presoja te odločbe (presoja obveznosti, ki iz nje izvirajo). Tožnikovo sklicevanje na Pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z oglaševanjem na javnih mestih in pristojnostjo državne inšpekcije za nadzor nad postavitvijo takih objektov za presojo izpodbijanega sklepa tako ni pravno pomembno.
davčna izvršba - potrdilo o izvršljivosti - izvršilni naslov
Po presoji sodišča so v predmetni zadevi izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa. Podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa je odločba Zdravstvenega zavoda Slovenije 42501-3/2017/712 z dne 17. 3. 2017, ki je 5. 5. 2017 postala izvršljiva. Opremljena je s potrdilom o izvršljivosti tako, da dejstva, navedena v njej, štejejo za dokazana (prvi odstavek 169. člena ZUP).
Tožnikova socialna in finančna stiska ne more biti opravičljiv razlog, da se zoper njega davčni organ ne bi vodil postopek davčne izvršbe za poravnavo tožnikovih dolgov, ki jih ni poravnal pravočasno. Banka, kot izvrševalec izpodbijanega sklepa, pa mora upoštevati omejitve iz 160. člena ZDavP-2 in izvzetja iz 159. člen ZDavP-2.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - upravni spor - sestavine sklepa o izvršbi
V upravnem sporu tožeča stranka izvršilnega naslova ne more izpodbijati. Sodišče v postopku davčne izvršbe presoja le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2, ter ali ima sklep o izvršbi sestavine določene v 151. členu ZDavP-2.
Tožnik v upravnem sporu ne more uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na obstoj in obseg terjatve, ki jo ima do svojega dolžnika, saj so to pravice in pravne koristi dolžnikovega dolžnika, ki jih lahko uveljavlja le on sam.
Tožnica ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje sklepa, s katerim je davčni organ zavrgel njeno vlogo za zadržanje davčne izvršbe. Četudi bi izdajo obrazložene odločitve o zadržanju davčne izvršbe lahko predlagal tudi zavezanec, bi se lahko začeta davčna izvršba zadržala le do odločitve upravnega organa o pritožbi zoper sklep o davčni izvršbi. V konkretnem primeru pa je bilo o tožničini pritožbi zoper sklep o davčni izvršbi že odločeno.
ZDavP-2 člen 125, 125/3, 146, 146/1, 157, 157/7. ZFPPIPP člen 408, 408/2, 408/2-3.
davčna izvršba - odpust obveznosti - osebni stečaj - globa za prekršek - zastaranje - pretrganje teka zastaralnega roka
Za zastaranja pravice do izterjave globe je relevanten datum izvršljivosti odločbe o prekršku od katere je začel teči petletni relativni oziroma desetletni absolutni rok iz tretjega odstavka 125. člena ZDavP-2.
RTV prispevek - izterjava neplačanega RTV prispevka - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Sodišče ugotavlja, da tožnik s tožbo nasprotuje izpodbijanemu sklepu o izvršbi zato, ker meni, da ni zavezanec za plačilo RTV prispevka. Tako zatrjevanje pa ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa o izvršbi, saj tožena stranka ne sme posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova niti preverjati podatka o njegovi izvršljivosti, saj le preveri ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoje iz 143. člena ZdavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe.
V obravnavani zadevi se postopek izvršbe z začetkom postopka prisilne poravnave ne prekine, ker gre za terjatev, ki ne vpliva na obseg premoženja tožeče stranke. V predmetni zadevi namreč ne gre za obveznost tožeče stranke do njenih upnikov, ampak za njeno obveznost kot inšpekcijskega zavezanca na odstranitev odpadkov. Gre za inšpekcijski ukrep, izdan z namenom zagotovitve varstva okolja pred obremenjevanjem z odpadki.