Prvo sodišče mora opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu.
Kadar se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, so stranke v postopku glede tega pozneje najdenega premoženja tudi dediči dediča iz pravnomočnega sklepa o dedovanju, ki je med tem že umrl. Po umrlem dediču se na ta način rešuje predhodno vprašanje glede premoženja, ki spada v njegovo zapuščino.
V odškodninski pravdi, v kateri tožnik uveljavlja odškodnino zaradi krivdno povzročene prometne nesreče, obstoj kaznivega dejanja ni predhodno vprašanje, ampak gre za identično vprašanje, ki ga obravnava tretji odstavek člena 12 ZPP.
ZOR člen 446, 451, 446, 451. ZPPSL člen 125, 125/1, 125, 125/1.
stečaj - izpodbijanje pravnih dejanj - prevzem dolga - oškodovanje stečajne mase
Objektivni razlog za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika po 125. členu Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.RS št.67/93) - ZPPSL, zaradi oškodovanja upnikov je podan, kadar se zaradi sklenjenega oz. izvršenega posla v korist enega upnika, zmanjša stečajna masa na škodo drugih stečajnih upnikov. Pogodba o pristopu k dolgu, je po vsebini pogodba o prevzemu dolga, saj je v 2. členu pogodbe določeno, da je dolžnik prost svoje obveznosti. Prevzem dolga je pogodba med novim dolžnikom in prvotnim dolžnikom ali pogodba med novim dolžnikom in upnikom. Podpisnika sta tožeča stranka kot prevzemnik dolga - novi dolžnik in tožena stranka kot upnik. S tem, ko je tožeča stranka z izopodbijanim pravnim dejanjem postala dolžnik tožene stranke in sta stranki terjatve pobotali, ni prišlo do oškodovanja stečajne mase tožeče stranke. Tožeča stranka bi kot dolžnik J.I. morala v stečajno maso plačati 100% terjatev, saj v trenutku sklenitve posla še ni bila v stečaju. Ko je prevzela dolg in postala upnik tožene stranke ter s kompenzacijo zaprla terjatve, se ni aktiva tožeče stranke nič zmanjšala, prav tako se ni povečala pasiva tožeče stranke. Zato stečajna masa tožeče stranke z izpodbijanim pravdnim dejanjem ni bila oškodovana.
ZPP (1977) člen 157, 331, 157, 331. ZPPSL člen 125, 137, 137/2, 125, 137, 137/2.
pripoznava - sodba na podlagi pripoznave - pravdni stroški
Pripoznava v civilni pravdi je enostranska brezpogojna izjava toženca sodišču, da je zahtevek tožnika utemeljen. Učinek take izjave je v tem, da sodišče brez nadaljnega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku. Sodišče ne raziskuje, ali je pripoznava tudi dejansko in pravno utemeljena (člen 331 ZPP). Pravna teorija in sodna praksa v zvezi s uporabo določila 157 ZPP o pravdnih stroških upoštevata poleg pripoznave še izpolnitev zapadlega zahtevka kot dodaten pogoj za povrnitev stroškov. Vročena tožba ima materialno-pravni učinek opomina, ker sproži zapadlost.
stroški postopka - umik tožbe - priznanje terjatve v stečajnem postopku - čas nastanka terjatve do povračila stroškov
Do umika tožbe je v konkretnem primeru prišlo zato, ker je stečajni upravitelj tožene stranke, priznal vtoževano terjatev v stečajnem postopku. Posledica tega je, da terjatev velja za ugotovljeno. Učinki takšne priznane terjatve so izenačeni z učinki pravnomočne sodne odločbe. O vtoževani terjatvi se je po sili zakona (ZPPSL) tako odločalo najprej izven tega pravdnega postopka v stečajnem postopku, ki teče nad toženo stranko. Razpolaganj tožene stranke v stečajnem postopku pa v tem gospodarskem sporu ni moč ignorirati, saj so zanj odločilna. Zato v konkretnem primeru ni moč slediti le gramatikalni razlagi 158. čl. ZPP, za katero se zavzema pritožnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00722
ZPP (1977) člen 196, 196/2, 196, 196/2. ZIP člen 48, 53, 48, 53. ZASP člen 170, 170/4, 170, 170/4.
začasna odredba - kršitev avtorske pravice - naknadno sosporništvo
Pritožnik pravilno opozarja, da iz uvoda izpodbijane odločbe sledi, da je sodišče odločalo v postopku, ki je tekel med upnikom L. d.o.o. iz Ljubljane in dolžnikom E. d.o.o., iz obrazložitve pa izhaja, kot da je sodišče odločalo v postopku zavarovanja med upnikoma L. d.o.o. in Ni. Co. Ltd, Kyoto, Japonska ter dolžnikom. Tako razlogi izpodbijanega sklepa nasprotujejo izreku (subjektivne meje le-tega so opredeljene z uvodom sklepa). Določila ZPP se v postopku zavarovanja uporabljajo le smiselno in subsidiarno (prim. 244. in 14. čl. ZIP). V postopku zavarovanja se ne odloča po zaključku glavne obravnave, zato ta za pravočasnost naknadnega sosporništva ne more biti odločilen.
odškodnina - zamudne obresti za negmotno škodo - solidarna odgovornost več povzročiteljev škode
Udeleženci pretepa, v katerem je bil poškodovan oškodovanec in v katerem mu je nastala negmotna škoda, odgovarjanje solidarno. Zamudne obresti od negmotne škode tečejo po čl. 129/2 ZOR od sojenja na prvi stopnji dalje.
Delo v rudniku v jami na višini 4 m ob uporabi lestve je nevarna dejavnost. Oškodovanec, ki je zanemaril pravila o načinu strokovno zahtevnega in nevarnega dela in je bil za tako delo usposobljen ter izkušen, je sam vsaj delno prispeval k nastanku škodnega dogodka.
ZPPSL člen 125, 125/4, 125/4-1, 125, 125/4, 125/4-1.
izpodbijanje pravnih dejanj - običajen način poplačila - asignacija
Insolventnost je najpogostejši stečajni razlog. Zato je zakonodajalec vednost o slabem finančnem stanju dolžnika vezal na vse tiste oblike plačevanja dolgov, ki ne pomenijo neposrednega denarnega toka med dolžnikom in upnikom, čeprav gre pri asignaciji, cesiji itd. za veljavne in pogoste načine prenehanja dolgov. Namen zakonodajalca je, da so vsi upniki (torej tisti, zaradi katerih dajatev ali storitev je bilo dolžnikovo premoženje povečano) iz časa, ko je bil dolžnik neplačevit (insolventen) v izenačenem položaju - torej dobijo istočasno in enakomerno poplačilo v stečajnem postopku, razen če so svojo terjatev zavarovali na način, ki v stečajnem postopku nudi ločitveno pravico.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza
Trčenje z oškodovancem je s svojo protipredpisno vožnjo povzročil obtoženec in v vsakem primeru je čelada oškodovancu padla z glave ob ali po trčenju. Glede na tako stanje stvari tudi ob dejstvu, da je čelada padla z oškodovančeve glave, preden je prišlo do udarca z glavo ob trd predmet ali tla, ni moč zaključiti, da je zaradi oškodovančevega ravnanja oziroma opustitve bila pretrgana vzročna zveza med obtoženčevim dejanjem in nastalimi posledicami.
V tožbi, ki jo vloži stečajni dolžnik za izpodbijanje pravnih dejanj, mora tožbeni temelj obsegati datum objave stečaja v uradnem listu zaradi presoje, ali je bila tožba vložena pravočasno, nadalje navedbo o dovoljenju za vložitev izpodbojne tožbe, saj je tožnikova procesna sposobnost z začetkom stečaja omejena. Smotrno je, da tožba vsebuje podatek o dnevu začetka stečaja, zaradi ugotovitve enoletnega obdobja, v katerem so dolžnikova dejanja izpodbojna. S tem, ko je tožena stranka ponudila dokaz o dovoljenju predsednika senata z vpogledom v stečajni spis, ki ga vodi isto sodišče, ni več pogojev za uporabo procesne sankcije iz 83. člena ZPP. Po določilu zakona o izvršilnem postopku upniku ni potrebno predložiti originalnega izvršilnega naslova s potrdilom izvršljivosti, če je izvršilni predlog vložen pri sodišču, ki je o odločalo o zahtevku na prvi stopnji (člen 36/1 ZIP).
postopek za ureditev meje - obnovitev meje - ureditev meje - spornost meje
Zakon o nepravdnem postopku ureja samo postopek za ureditev meje, če je le-ta sporna, ne pa postopek za obnovitev meje, ko le-ta ni sporna ali pa je že bila pred tem urejena v mejnem ugotovitvenem postopku.
Sodišče po 2. čl. ZPP ne sme odreči odločitve o zahtevku, za katerega je pristojno, vendar pa mora odločiti v mejah postavljenega zahtevka (2. čl. ZPP). S tem, ko je sodišče enovit motenjski zahtevek razdelilo v dva dela, in prvi del (ugotovitev motenja posesti) obravnavalo kot motenjsko tožbo, preostali del (vzpostavitev prejšnjega stanja in prepoved bodočih posegov) pa obravnavalo kot zahtevek iz 156. čl. ZOR, je prekoračilo tožbeni zahtevek in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 1. odst. 354. čl. ZPP v zv. z 2. čl. ZPP.
ZIP člen 18, 18/1, 38, 38/28, 18, 18/1, 38, 38/28. ZPPSL člen 59, 59/3, 64, 64/3, 59, 59/3, 64, 64/3.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dovolitev izvršbe - začetek postopka prisilne poravnave
Terjatev upnika na podlagi verodostojne listine zaenkrat ni bila ugotovljena. Glede na določbo 3. odst. 64. člena ZPPSL bi jo bilo sicer mogoče naknadno ugotoviti v naložitvenem delu sklepa o izvršbi, vendar pa glede na določbo 1. odst. 18. člena ZIP ne bi bilo mogoče dovoliti oprave izvršbe. Ker še ni pretekel rok iz potrjene prisilne poravnave za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti, tako ni mogoče dovoliti izvršbe, saj ni mogoče odločiti le o naložitvenem delu predloga za izvršbo. O obeh delih predloga za izvršbo izvršilno sodišče namreč odloča hkrati (2. odst. 38. člena ZIP).
Sodišče mora ugotavljati, ali so bila pravna dejanja, ki so predmet izpodbijanja, storjena v okviru tekočega poslovanja v času postopka prisilne poravnave in z dovoljenjem upravitelja prisilne poravnave.
Stečajni senat nima materialnopravne podlage s svojo odločbo naložiti Agenciji za plačilni promet... odprtja žiro računa pravne osebe niti ob začetku stečaja, še manj pa potem, ko je stečajni senat prenehal opravljati procesna pooblastila, po ustavitvi stečajnega postopka, zaradi potrjene prisilne poravnave, pravna oseba pa sama odloča o denarnih sredstvih na svojem žiro računu.
Materialnopravna določila v zvezi z dolžnikovim računom najdemo v 109. členu zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - v nadaljevanju ZPPSL (Ur.l. RS št. 67/93) in Navodilu o vrstah računov ter načinu in pogojih, pod katerimi pravne osebe odpirajo in zapirajo račune pri Agenciji (Ur.l. RS štev. 9/95). Ta določila izhajajo iz pravne koncepcije stečajnega postopka, da stečajni dolžnik obdrži pravno osebnost do zaključka stečajnega postopka. Zato odpre stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik pravne osebe - stečajnega dolžnika novi žiro račun. Določilo 109. člena ZPPSL o novem žiro računu je v funkciji varovanja stečajne mase, ko se naj ves denarni tok stečajnega dolžnika opravi preko novega računa, novi podpisniki pa so evidentirani po odločitvi stečajnega upravitelja.
Izbris označbe "v stečaju" v firmi gospodarske družbe pomeni, da je isti pravni subjekt sedaj brez omejitev poslovne sposobnosti, ki jih je povzročil začetek stečajnega postopka. Pravna oseba zopet sama odloča o vseh svojih pravnih razmerjih - torej tudi o mandatnem razmerju z ustanovo, ki vodi njen žiro račun.