ZOR člen 277, 279, 277, 279. ZDR člen 36f, 36f/3. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62, 62.
plača - dokazovanje - dokazno breme
: Odločitev sodišča, da tožnica ni dokazala nepravilnosti izračuna plač s strani tožene stranke, je nepravilna. Tožena stranka je zatrjevala, da je plače obračunavala glede na svoje finančno stanje in ob upoštevanju omejitvene zakonodaje, vendar pa ni predložila sodišču dokazov o tem, da je izplačevala plače v obsegu, kot je dopuščala omejitvena zakonodaja. Ker delodajalec obračunava plače, je dokazno breme glede pravilnosti obračuna na njegovi strani, zato je bilo prvostopenjsko sodišče dolžno od tožene stranke zahtevati, da predloži dokaze, ki bi potrjevali njegove trditve. Ni mogoče naložiti breme dokazovanja pravilnosti obračunavanja plač delavcu, ki je le prejemnik plače, nima pa vpliva na pravilnost izračuna.
odsotnost z dela - prenehanje delovnega dovoljenja
Tožnik je odsotnost z dela opravičil z verodostojnim zdravniškim potrdilom. Tožena stranka tega potrdila ni izpodbijala na pristojni zdravniški komisiji prve stopnje, kar bi lahko storila glede na predpise o zdravstvenem zavarovanju, če je dvomila v ugotovitve lečečega zdravnika. Dejstvo, da tožnik ni pravočasno javil svoje odsotnosti, ob kasnejši dostavi zdravniškega potrdila, ne more biti razlog za prenehanje delovnega razmerja po 5. ali 6. točki 1. odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih.
1. Glede na ugotovljeno dejansko stanje o postavitvi zapornice na neprimernem mestu, nepravilni izbiri same zapornice in neopremljenosti zapornice s sistemom avtomatske zaustavitve ob stiku z oviro, tožničino posredovanje pri zapornici ne pomeni njene soodgovornosti za nezgodo. Do tožničinega ročnega posredovanja pri zapornici je prišlo le zaradi okoliščin, ki so bile v sferi delovanja same zapornice in povsem brez njene krivde. Vzrok za nastalo nevarno situacijo je bil v celoti na strani tožene stranke. Če bi bila zapornica pravilno izvedena in imela vgrajeno avtomatsko zaustavitev ob stiku z oviro, tožničino ročno posredovanje pri zapornici sploh ne bi bilo potrebno. Tožnica o delovanju same zapornice ni bila nikoli poučena. Zato se niti ni mogla zavedati, do kakšnih nevarnosti lahko pride, če bo pri zapornici ročno posredovala. Za škodo, nastalo tožnici v delovni nezgodi, je v celoti odgovorna tožena stranka.
2. Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni pasivno legitimirana za zahtevek za plačilo razlike do polnega osebnega dohodka v času, ko je bila tožnica v bolniškem staležu. Tožnica ni mogla delati zaradi poškodbe, za katero je v celoti odgovorna tožena stranka, zato ji je ta to škodo (razliko do polne plače, če bi delala) tudi dolžna povrniti.
Pritožbo je sicer napisala dolžnica sama, vendar je hkrati s to vlogo predložila tudi pooblastilo, s čimer je bilo sodišče prve stopnje nedvoumno obveščeno, da je dolžnica v tem postopku zastopana po pooblaščencu. Kadar pa ima stranka pooblaščenca, je potrebno sodna pisanja vročati pooblaščencu in ne neposredno stranki.
Utemeljen je očitek glede nepopolnega izreka in obrazložitve glede mesečnih prikrajšanj in teka zakonitih zamudnih obresti, saj niti iz izreka niti iz obrazložitve ni razvidna niti višina mesečnega prikrajšanja pri plači niti zapadlost terjatev. Skladno z določilom 1. odstavka 2. člena ZPP je tožnik dolžan postaviti zahtevek in je sodišče na postavljeni zahtevek vezano. Sodišče ni dolžno samo iz izvedeniških mnenj ugotavljati, kakšen je sploh zahtevek tožnika. Če tožnik ne navede, od katerih zneskov zahteva zakonite zamudne obresti in od kdaj naj bi te zakonite zamudne obresti tekle, je tak zahtevek nesklepčen in ga zato sodišče zavrne.
ZOR člen 403, 403. ZLPP člen 25a, 25a. ZTPDR člen 49. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62, 62.
štipendijska pogodba - tečaj
Udeležba na tečaju (za katero je bila tožencu odobrena plačana odsotnost) ni bila obvezni del študijskega programa toženčevega podiplomskega študija na Pravni fakulteti v Mariboru. Pogodba o pomoči pri študiju ob delu ne predstavlja pravne podlage za uveljavitev vračila nadomestila plače za čas udeležbe na tej samostojni obliki izobraževanja, ker v 6. čl. izrecno določa, da je toženec (tj. delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo po lastni izjavi in mora zato delodajalcu povrniti stroške izobraževanja) dolžan vrniti le stroške v zvezi z izobraževanjem, ki so opredeljeni v pogodbi (2. čl.). Za povračilo stroškov drugih izobraževanj (tudi, če bi šlo za izobraževanja v zvezi s podiplomskim študijem toženca) bi morala tožeča stranka skleniti novo pogodbo, v kateri bi opredelila tudi obveznost toženca, da mora vrniti nadomestilo plače za čas udeležbe na teh izobraževanjih.
Tožnica je s toženo stranko sklenila veljavne pogodbe o zaposlitvi za določen čas za delo čistilke in krajši čas opravljala delo čistilke zaradi povečanega obsega dela, nato pa je nadomeščala zaradi bolniške odsotno delavko. Ker tožnica tudi ni uspela dokazati, da je v času, ko je bila zaposlena za določen čas, drugi delavki, ki jo je nadomeščala, delovno razmerje prenehalo (kar bi pomenilo, da je bila podana trajna potreba za njeno delo), niso podani pogoji za transformacijo njenega delovnega razmerja iz delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas.
odškodnina - delovna nezgoda - stvarna pristojnost - spor z mednarodnim elementom
Tožnik, ki ni slovenski državljan, je od delodajalca, ki je tuja pravna oseba in v Sloveniji nima podružnice, zahteval odškodnino zaradi nesreče pri delu, ki se je opravljalo v tujini in kjer se je nesreča zgodila. Ker gre za spor z mednarodnim elementom, bi moralo sodišče ob vložitvi tožbe presoditi, ali je skladno z 27. členom ZPP/77 in Zakonom o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih podana stvarna pristojnost slovenskega sodišča ter katero materialno pravo je potrebno uporabiti za rešitev spora. V kolikor bi ugotovilo, da je za razsojo v tej zadevi stvarno pristojno, bi moralo nadalje ugotoviti, katero pravo bo moralo uporabiti. Iz kolektivne pogodbe delodajalca je razviden le dogovor o pristojnosti sodišča, ki pa ni mogoč, dogovora o uporabi materialnega prava pa kolektivna pogodba ne vsebuje.
V primeru izvršbe po uradni dolžnosti na predlog sodišča se taksnemu zavezancu ne pošlje opomina, temveč nalog za plačilo takse, saj taksni zavezanec ni v zamudi s plačilom takse, ker njegova taksna obveznost nastane šele, ko je predlagatelj izvršbe po uradni dolžnosti v postopku uspel (1. odst. 17. čl. ZST).
Odločitve o ugoditvi zahtevku za plačilo razlike odpravnine na podlagi 36.f člena ZDR ni mogoče preizkusiti, saj izpodbijana sodba v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Iz obrazložitve sodbe ni mogoče razbrati, kakšne plače je sodišče vzelo za osnovo za izračun odpravnine in koliko časa je bila tožeča stranka pri toženi stranki zaposlena. Napačno je pravno stališče, da se odpravnina po 3. odstavku 36.f. člena ZDR izračunava glede na delavčeve bruto plače, saj obstoji ustaljena sodna praksa, da se odpravnina izračunava glede na neto plačo.
Če terjatev v postopku prisilne poravnave ni bila prijavljena in zato tudi ne uvrščena v določen razred glede na način poplačila, je naknadna razvrstitev terjatve pravno vprašanje, ki ga mora v primeru spora rešiti sodišče in odločitev ni prepuščena dolžniku. Prvotni izvršilni naslov se lahko izvrši le pod pogoji sklenjene prisilne poravnave.
Merila, na podlagi katerih zapuščinsko sodišče določi prevzemnika zaščitene kmetije, je treba uporabiti tako, da je dosežen temeljni namen ZDKG, izražen v 1. členu zakona.
Delavcu, ki v času poskusnega dela ne doseže zahtevanih rezultatov, preneha delovno razmerje z dnem vročitve dokončne odločbe, s katero delodajalec odloči o njegovem ugovoru zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, ne pa z dnem, ki je v pogodbi v zaposlitvi določen kot zadnji dan poskusne dobe.
ZOR člen 154, 154/1, 192, 154, 154/1, 192. ZTVCP člen 8, 41, 45, 46, 8, 41, 45, 46.
povzročitev škode - odgovornost cestnega podjetja - deljena odgovornost - vzročna zveza
Gibanje udeleženca v prometu po nasprotni strani od tiste, ki je predpisana, ne povzroči samo po sebi tudi njegove soodgovornosti, če ni v vzročni zvezi z nastankom škodnega dogodka.
ZOR člen 363, 363. ZD člen 141, 141/1, 141, 141/1.
zastaranje - vštetje - neveljavnost oporoke
V zastaranje pravice, zahtevati zapuščino kot zapusnikov dedič, se všteje tudi čas, ki je pretekel v korist posestnika stvari zapuščine na račun predhodnega posestnika stvari zapuščine.
Za veljavno oporoko mora imeti oporočitelj poslovno sposobnost po izvedbi številnih dokazov, med njimi tudi dokazov z izvedenci medicinske stroke, in po izčrpani oceni teh dokazov, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil oporočitelj sposoben razumeti pomen svojega ravnanja, in pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti njegove oporoke.
ZDSS člen 21, 21/1, 23, 25, 21, 21/1, 23, 25. ZPP člen 367, 367/2, 367, 367/2.
delovni spor - obračunska osnova - vrednost spornega predmeta - revizija
Spor o določitvi obračunske osnove plače v dokončni odločbi delodajalca ni spor o dernarni terjatvi, temveč spor iz 23. čl. ZDSS, za katerega se dopustnost revizije presoja po 25. čl., v vzezi s 1. odst. 21. čl. ZDSS.
Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 42.
disciplinska kršitev - nezakonito razpolaganje ali odtujevanje premoženja - prilastitveni namen - pogodba o delu
Hujša kršitev nezakonitega razpolaganja se ne stori samo s prisvajanjem, ampak tudi s takim poslovanjem oz. razpolaganjem s sredstvi, ki pomeni očitno nevestno delo ali poslovanje, ki povzroči škodo na premoženju delodajalca oz. manjko, ki v obravnavanem primeru ni bil le knjigovodski, ampak tudi dejanski.
ZIZ člen 140, 145, 140, 145. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 339, 339/2, 339/2-12.
res iudicata - pravnomočnost - sklep o izvršbi - predlog za izvršbo - zavrženje predloga
Ker je sklep o izvršbi pravnomočen, je bilo o upnikovem predlogu za izvršbo že pravnomočno odločeno, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom, s katerim je predlog za izvršbo zavrglo, poseglo v pravnomočno razsojeno stvar (res iudicata), kar je bistvena kršitev določb postopka iz 12. točke 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku.
ZPPSL člen 142, 142/1, 142/2, 142, 142/1, 142/2. ZPP člen 212, 287, 212, 287.
ugotovitev prerekane terjatve - namen
Glede v stečajnem postopku prerekane terjatve bi se stečajni upravitelj moral določno izjaviti že v stečajnem postopku (prim. 1. odst. 142. čl. ZPPSL). Vendar pa je tožena stranka (stečajni dolžnik) šele v odgovoru na tožbo opredelila, kaj od prijavljenih terjatev je prerekala (list. št. 5 in 6 spisa). Preostale prijavljene, pa neprerekane terjatve tako veljajo za ugotovljene oziroma priznane in imajo enake učinke kot pravnomočno razsojena stvar (prim. 3. odst. 142. čl. ZPPSL). Pri tem je namen dokaznega postopka v dokazovanju resničnosti že zatrjevanih dejstev (prim. 1. odst. 287. čl. ZPP), ne daje pa toženi stranki možnosti spreminjati dejanske podlage spornega razmerja. Le-ta zato ni bila upravičena na zadnjem naroku za glavno obravnavo trditi, da je v stečajnem postopku prerekala glavnico v znesku 13.814.923,70 SIT (in ne 10.939.035,60 SIT, za katerih je bila vložena predmetna tožba), pri čemer naj bi znesek 6.690.134,86 SIT predstavljal znesek davka od dobička pravnih oseb, in s tem spremeniti predmet spora.