Užitkar mora med trajanjem užitka stvar vzdrževati kot dober gospodar v skladu z njenim gospodarskim namenom in ga bremenijo tako stroški rabe kot stvarna bremena in javne dajatve. Toženec, ki si je ob prodaji stanovanja izgovoril dosmrtno brezplačno osebno služnost stanovanja, hkrati pa se je zavezal plačevati vse stroške stanovanja in tekočega vzdrževanja, mora plačati tudi prispevek v rezervni sklad, saj je bila taka volja pogodbenih strank, ki se je odražala v 9-letni tovrstni izpolnitvi pogodbe.
vrnitev sodne takse – pravica do vrnitve sodne takse – umik tožbe – razpis naroka za glavno obravnavo
V skladu s tar. št. 1112 Taksne tarife se nižja taksa s količnikom 1,0 med drugim plača, če je bila tožba umaknjena pred razpisom naroka za glavno obravnavo. Odločilno dejstvo oziroma procesno dejanje sodišča, do nastopa katerega je stranka upravičena do vračila 2/3 plačane sodne takse za redni postopek, je torej “razpis” naroka za glavno obravnavo.
posest – izvajanje posesti – dejanska oblast nad stvarjo – uporaba stvari – motenje posesti – prekluzivni rok – zamenjava ključavnice – sodno varstvo posesti – postopek v pravdah zaradi motenja posesti
Za posest prostorov ni odločilno, da posestnik v njih ves čas živi. Če ima možnost prostore in stvari v njih uporabljati, ima dejansko oblast nad stvarjo.
SODNE TAKSE – ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO
VSL0072486
ZST-1 člen 11. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-4.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks – sredstva na računih – rezervacije iz naslova postopkov zavarovanja – trditvena podlaga
Tožena stranka, ki je želela oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, bi morala podati vse potrebne navedbe, kar pomeni tudi, da bi morala navesti, zakaj so sredstva na računih rezervirana. Ob tem tudi ni nepomembno, da se z začetkom postopka prisilne poravnave postopek zavarovanja ustavi, kar pomeni, da ni več nobene podlage za rezervacije iz naslova postopkov zavarovanja.
Oporoka zaradi oporočiteljeve nerazsodnosti in zmote ni neveljavna in se iz tega razloga ne more zahtevati, da se to ugotovi; lahko se jo kvečjemu razveljavi.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0081561
OZ člen 52, 58, 417, 417/1, 418, 418/1. ZIZ člen 272, 272/1.
odstop terjatve – maksimalna hipoteka – oblika pogodbe o prenosu nepremičnin –izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika – teorija realizacije – odstop terjatve – stranske pravice – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetno izkazana terjatev
Od odstopa hipotekarne terjatve naprej torej odstopnik nima več pravice do hipotekarnega zavarovanja. To pravico pridobi prevzemnik terjatve z odstopom in brez vpisa v zemljiško knjigo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071193
OZ člen 131, 921. ZPP člen 8.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode zaradi telesnih poškodb – ugovor zavarovalnice o fingirani prometni nesreči – neujemanje poškodb na udeleženih vozilih – obstoj zavarovalnega primera – dokazna ocena
Zaključek o neujemanju in neskladnosti poškodb v prometni nesreči udeleženih vozil še ne daje zadostne podlage za presojo o neobstoju zavarovalnega primera, ki naj bi se kot uresničenje rizika odražal v zatrjevani tožnikovi nastali nepremoženjski škodi. Zadoščal bi lahko le v primeru, če bi se realizacija rizika odražala v zatrjevani škodi na vozilih, saj bi le tedaj zatrjevani dogodek ne mogel povzročiti zatrjevane škode.
sposobnost biti stranka v postopku - smrt stranke - smrt stranke, ki ima pooblaščenca - smrt stranke v izvršilnem postopku - prekinitev izvršilnega postopka
Kljub vsebini 37. člena ZIZ je potrebno poudariti, da 37. člen ZIZ v bistvu same prekinitve postopka ne ureja, temveč ureja nadaljevanje postopka - torej pogoje, pod katerimi se postopek, kljub smrti stranke, ki nima pooblaščenca (ker če ga ima potem 37. člen ZIZ sploh ne pride v poštev), nadaljuje, kdaj in pod kakšnimi pogoji. ZIZ torej ureja usodo izvršilnega postopka v primeru smrti stranke, za ostale usode prekinjenega postopka, zaradi okoliščin iz točk 1. do 4. točke 205. člena ZPP, pa ZIZ ničesar ne ureja, zato se na podlagi 15. člena ZPP upoštevajo ostale določbe ZPP (predvsem 208. člen ZPP).
OZ člen 352, 637, 637/2, 661, 662, 662/1, 663, 663/2, 663/3, 664, 664/1. ZPP člen 7, 7/1, 185, 185/1, 212, 216, 286, 286/4.
vlažnost stanovanja zaradi neustrezne termoizolacije – jamčevanje za napake – skrite napake – odprava napak – več načinov odprave napak – informativni dokaz – posredna škoda – damnum extra rem – arbitražna klavzula – sprememba tožbe – prosti preudarek
Če je vzrok za nastanek škode že saniran, še ne pomeni, da je odškodninski zahtevek za posredno, refleksno škodo neutemeljen.
Arbitražna klavzula v pogodbi med investitorjem in izvajalcem kupca (tožnice) ne veže, čeprav izvaja materialnopravna upravičenja iz položaja investitorja po 661. členu OZ. Ta so prenesena izrecno s tem zakonskim določilom, medtem ko arbitražna klavzula ostaja pogodbena in veže le stranke.
Pravno odločilno dejstvo, na podlagi katerega lahko pride do umika tožbe brez privolitve tožene stranke je trenutek, ko se tožena stranka spusti v obravnavanje glavne stvari, v obravnavanje glavne stvari pa se spusti z vložitvijo odgovora na tožbo
KZ-1 člen 135, 135/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 185.
odškodninska odgovornost za materialno in nematerialno škodo - soprispevek odškodovanca - razžalitev dobrega imena in časti - obseg in intenziteta strahu - odločitev o obsegu nepremoženjske škode brez izvedenskega mnenja v postopku postavljenega izvedenca - odmera denarne odškodnine - graja stroškovne odločitve
V zvezi s pretrpljenim strahom gre za čustveno doživljanje, ki ga lahko izpove le oškodovanec, po oceni pritožbenega sodišča pa je sodišče prve stopnje imelo dovolj podlage, da ga objektivizira s podanim izvedenskim mnenjem invalidske komisije, saj gre za psihiatrično izvedensko mnenje, njegovo uporabo pa je sodišče prve stopnje v pravdnem postopku sprejelo s sklepom na prvem naroku za glavno obravnavo dne 7. 5. 2014, čemur pravdni stranki nista oporekali.
Z izpodbijanim sklepom je predsednica Okrajnega sodišča zavrnila predlog nasprotnih udeležencev za izločitev razpravljajoče sodnice v postopku zavarovanja dokazov. Zoper sklep, s katerim se zahteva za izločitev sodnika zavrne, ni posebne pritožbe.
dedni dogovor - sklep o dedovanju - obseg zapuščine
Pritrditi je ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožbenemu zahtevku glede nepremičnine parc. št. 755/1 k.o. L. ni mogoče ugoditi, ker iz predloženih listin ne izhaja, da bi bila navedena parcela že predmet zapuščinskega postopka, saj ni bila zajeta v sklepu o dedovanju z dne 8. 11. 1983 in posledično tudi ne v dednem dogovoru.
Tožnik je kršil določila zakupne pogodbe. S tem je toženec izkazal eno od predpostavk za odpoved brez odpovednega roka, to je uporabo stvari v nasprotju s pogodbo. Da pa bi bila odpoved zakonita, bi moral izkazati tudi naslednjo predpostavko, ki jo določa 601. člen OZ in sicer, da je nevarno, da bo nastala za zakupodajalca precejšnja škoda, ki mora glede na dikcijo navedene zakonske določbe, biti podana kumulativno. Te pa glede na vsebino odpovedi z dne 30.3.2010 toženec ni navajal.
ZZK-1 člen 13a, 124. ZGJS člen 76. ZZLPPO člen 6, 6/1.
načelo formalnosti - lastninjenje nepremičnin - izjava o pridobitvi lastninske pravice po ZGJS - ex lege prenos lastninske pravice na sredstvih
V postopkih lastninjenja je temelj pridobitve lastninske pravice zakon. Toda v zemljiškoknjižnih postopkih je treba upoštevati tudi zemljiškoknjižna pravila, zahtevajo se namreč listine, ki pridobitev lastninske pravice izkažejo.
Sklicevanje pritožnice, da je lastninsko pravico pridobila na podlagi določb ZSKZ, v zemljiškoknjižnem postopku ne more biti uspešna, na podlagi tega zakona je bilo izdano navodilo, ki predpisuje, katera dokumentacija je potrebna za vpis v zemljiško knjigo, in je pritožnica v tem zemljiškoknjižnem postopku ni priložila.
Ravnanje tožnika, ki je v temi, v temnih oblačilih, brez kresničke ali drugega odsevnega sredstva, prečkal cesto z leve proti desni v smeri vožnje drugotoženca, ki je vozil v koloni, je bilo skrajno neprevidno in nerazumno, saj je za razliko od drugotoženca tožnik kolono vozil z lučmi zagotovo videl, pa je kljub temu iz teme stopil preko levega na desni prometni pas med avtomobile, ki so vozili eden za drugim.
- Glede na tako opisano skrajno neprevidno in nerazumno ravnanje tožnika, ki je bilo takšno, da ga ni bilo mogoče pričakovati od razumnega človeka, je pa bilo objektivno predvidljivo, pritožbeno sodišče zaključuje, da je tožnik k škodi, ki mu je nastala v prometni nesreči 10. 12. 2007 ob 19.45 uri soprispeval, in sicer s 95%, delež drugotoženca in s tem tudi prvetoženke iz naslova objektivne odgovornosti pa je 5%.
Tožnik oporočni in zakoniti dedinji po pokojni A.G. oporeka pravico do dedovanja z navedbami o obstoju druge oporoke. Glede na take tožbene navedbe sta toženki kot dedinji nujni sospornici. Nujno sosporništvo je procesna nujnost, potrebna je torej enotna tožba. Ker pa za tožnika ni sporno, da je bila druga toženka v času vložitve tožbe že mrtva, kar pomeni, da gre za pomanjkanje procesne predpostavke sposobnost biti stranka, ki je ni mogoče odpraviti, je odločitev sodišča, ko je tožbo v celoti zavrglo, pravno pravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072485
OZ člen 626, 626/1, 633, 633/1, 633/2, 642, 642/3. ZPP člen 212.
podjemna pogodba – ugovor nekvalitetno opravljenega dela – trditveno breme – nesklepčna tožba
Trditvena podlaga, s katero je tožeča stranka utemeljevala svoj zahtevek, je zajemala zgolj navedbo, da je „bila storitev opravljena v avgustu 2010“. Glede na to, da je tožena stranka že v ugovoru zoper sklep o izvršbi neobstoj vtoževane terjatve utemeljevala z dejstvom, da je bila montaža klimatske naprave opravljena nekvalitetno, tožeča stranka s povzeto navedbo ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu.