SODNE TAKSE – ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO
VSL0072486
ZST-1 člen 11. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-4.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks – sredstva na računih – rezervacije iz naslova postopkov zavarovanja – trditvena podlaga
Tožena stranka, ki je želela oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, bi morala podati vse potrebne navedbe, kar pomeni tudi, da bi morala navesti, zakaj so sredstva na računih rezervirana. Ob tem tudi ni nepomembno, da se z začetkom postopka prisilne poravnave postopek zavarovanja ustavi, kar pomeni, da ni več nobene podlage za rezervacije iz naslova postopkov zavarovanja.
Ker je subjekt vpisa predlagal vpis spremembe imetnika poslovnega deleža na podlagi notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, s katero je izpolnil svojo obveznost iz pravnomočne sodbe, bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialnega preizkusa predloga preveriti, ali so v pogodbi, ki je podlaga za vpis, dogovorjeni enaki prodajni pogoji, kot so bili navedeni v notarskem zapisu pogodbe, ki je bila zaradi kršitve predkupne pravice s sodbo razveljavljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071164
OZ člen 561, 561/2, 562. ZD člen 120, 120/2. ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – razveza pogodbe – neznosno skupno življenje – subjektivni in objektivni vidik – kršitev načela kontradiktornosti – zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje strank in prič – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožničin razlog za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju temelji na trditvi o neznosnosti skupnega bivanja, ki ima podlago v njenih osebnih (zelo čustvenih) doživljanjih posameznih dogodkov, ki so za presojo pomembni ne glede na to, ali so se dogajali pred ali tekom tega pravdnega postopka.
vročanje tožbe – osebno vročanje – procesna sposobnost – ugotavljanje procesne sposobnosti – zamudna sodba – pravdna sposobnost
V času vročanja tožbe je bil že v teku nepravdni postopek, v katerem se je kot glavna stvar ugotavljala toženčeva poslovna sposobnost. Razpravljajoče sodišče, ki je z vročitvijo tožbe počakalo do pravnomočnega zaključka nepravdnega postopka, postopka ni podaljšalo. Ravnalo je ekonomično, ker tudi preverjanje pravdne sposobnosti z izvedencem v okviru pravdnega postopka terja določen čas in je zvezano s stroški.
Užitkar mora med trajanjem užitka stvar vzdrževati kot dober gospodar v skladu z njenim gospodarskim namenom in ga bremenijo tako stroški rabe kot stvarna bremena in javne dajatve. Toženec, ki si je ob prodaji stanovanja izgovoril dosmrtno brezplačno osebno služnost stanovanja, hkrati pa se je zavezal plačevati vse stroške stanovanja in tekočega vzdrževanja, mora plačati tudi prispevek v rezervni sklad, saj je bila taka volja pogodbenih strank, ki se je odražala v 9-letni tovrstni izpolnitvi pogodbe.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 275, 275/1. ZPP člen 7, 212.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – varščina – varščina kot pogoj za začasno odredbo – dokazna stiska – spoznavna kriza – trditveno in dokazno breme – načelo kontradiktornosti – škoda, ki bi nastala z izdajo začasne odredbe
Določba 275. člena ZIZ izrecno ne razporeja trditvenega in dokaznega bremena. V konkretnem primeru se pokaže kot odločilno, da lahko zahteva sodišča, da upnik konkretizira eventuelno dolžnikovo škodo, predstavlja nepremagljivo oviro.
Sodišče ima možnost, da takrat, ko obstajajo za to upravičeni razlogi, upošteva dokazno stisko stranke in medsebojno povezanost trditvenega in dokaznega bremena strank. Trditveno in dokazno breme glede višine škode, ki bi lahko dolžniku nastala z izvršitvijo začasne odredbe, je na dolžniku. Po naravi stvari je namreč dolžniku lažje dokazati oziroma ima lažji dostop do podatkov glede škode, ki bi jo utegnil utrpeti z izdajo začasne odredbe. Po oceni pritožbenega sodišča zato spoznavna kriza sodišča glede na vse okoliščine primera terja kontradiktoren postopek.
Dolžnost sodišča je, da oceni morebitno škodo pri dolžniku in na tej podlagi določi višino varščine.
Vsebina dogovora je jasna – tako prodajalec kot toženec osebno sta se zavezala, da bosta kupcu (tožnici) povrnila zneske, določene v dogovoru. Ni dvoma, da je toženec dolžnik solidarne obveznosti.
dokazni postopek – dokaz z izvedencem – plačilo predujma – ponovljen postopek – dopolnitev izvedenskega mnenja
Sodišče je že v prvotnem postopku izvedence določilo, izvedenska mnenja so bila že narejena in nujna dedinja je zanje predujem in tudi manjkajoči znesek predujma že plačala. V ponovljenem postopku ni šlo za nov dokaz, temveč je bila potrebna le dopolnitev že izdelanih izvedeniških mnenj. Glede na takšno situacijo, je bilo ravnanje sodišča prve stopnje, ki je ravnalo, kot da bi prvič določilo izvedence, napačno. Šlo je namreč le za dopolnjevanje dokaznega postopka in doplačilo predujma, ki bi ga eventuelno, v primeru neplačila, sodišče lahko tudi prisilno izterjalo.
ZZK-1 člen 13a, 124. ZGJS člen 76. ZZLPPO člen 6, 6/1.
načelo formalnosti - lastninjenje nepremičnin - izjava o pridobitvi lastninske pravice po ZGJS - ex lege prenos lastninske pravice na sredstvih
V postopkih lastninjenja je temelj pridobitve lastninske pravice zakon. Toda v zemljiškoknjižnih postopkih je treba upoštevati tudi zemljiškoknjižna pravila, zahtevajo se namreč listine, ki pridobitev lastninske pravice izkažejo.
Sklicevanje pritožnice, da je lastninsko pravico pridobila na podlagi določb ZSKZ, v zemljiškoknjižnem postopku ne more biti uspešna, na podlagi tega zakona je bilo izdano navodilo, ki predpisuje, katera dokumentacija je potrebna za vpis v zemljiško knjigo, in je pritožnica v tem zemljiškoknjižnem postopku ni priložila.
ZFPPIPP člen 24a, 24a/2, 24a/2-2, 264a, 384, 386, 386/1, 386/1-2, 386/1-2(1), 403, 403/1, 403/1-2. ZPP člen 70, 70-6.
osebni stečaj – odpust obveznosti – razlogi za ugovor prosti odpustu obveznosti – kršenje obveznosti stečajnega dolžnika – obveznost poročanja o premoženju stečajnega dolžnika – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – sklenitev pogodbe brez soglasja stečajnega sodišča – kvalificirana finančna pogodba in dogovor o izravnavi – posebna pravila za izravnavo kvalificiranih finančnih pogodb – izločitev sodnika – odklonitveni razlog – subjektivni kriterij – objektivni kriterij
Odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP je podan le, če se ugotovi, da ima sodnik takšno osebno prepričanje, da bo o zadevi odločil pristransko (subjektivni kriterij), ali pa da je na sodnikovi strani takšna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari dvom v sodnikovo nepristranskost (objektivni kriterij). Zgolj nestrinjanje s postopanjem sodišča ne more biti razlog za izločitev razpravljajoče sodnice.
V tej pogodbi se je neznana oseba, ki je pritožnik noče razkriti (založnik sredstev), zavezala, da bo pritožniku za nakup starega avtomobila Polo 1.2 letnik 2002 založila sredstva v višini 2.300,00 EUR, pritožnik (določen kot vračnik usluge) pa mu naj bi nudil brezplačni prevoz tako, da se posojeni znesek izravna s prevoznimi stroški pritožnika. Pogodba o nakupu starega avtomobila Polo in v zvezi s tem dogovorjeno financiranje nakupa ni finančna pogodba oziroma dogovor o izravnavi 24.a člena ZFPPIPP, četudi je v 2. členu Dogovora navedeno, da se obveznosti pogodbenih strank izravnajo.
dedni dogovor - sklep o dedovanju - obseg zapuščine
Pritrditi je ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožbenemu zahtevku glede nepremičnine parc. št. 755/1 k.o. L. ni mogoče ugoditi, ker iz predloženih listin ne izhaja, da bi bila navedena parcela že predmet zapuščinskega postopka, saj ni bila zajeta v sklepu o dedovanju z dne 8. 11. 1983 in posledično tudi ne v dednem dogovoru.
Pravno odločilno dejstvo, na podlagi katerega lahko pride do umika tožbe brez privolitve tožene stranke je trenutek, ko se tožena stranka spusti v obravnavanje glavne stvari, v obravnavanje glavne stvari pa se spusti z vložitvijo odgovora na tožbo
Tožnik je kršil določila zakupne pogodbe. S tem je toženec izkazal eno od predpostavk za odpoved brez odpovednega roka, to je uporabo stvari v nasprotju s pogodbo. Da pa bi bila odpoved zakonita, bi moral izkazati tudi naslednjo predpostavko, ki jo določa 601. člen OZ in sicer, da je nevarno, da bo nastala za zakupodajalca precejšnja škoda, ki mora glede na dikcijo navedene zakonske določbe, biti podana kumulativno. Te pa glede na vsebino odpovedi z dne 30.3.2010 toženec ni navajal.
KZ-1 člen 135, 135/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 185.
odškodninska odgovornost za materialno in nematerialno škodo - soprispevek odškodovanca - razžalitev dobrega imena in časti - obseg in intenziteta strahu - odločitev o obsegu nepremoženjske škode brez izvedenskega mnenja v postopku postavljenega izvedenca - odmera denarne odškodnine - graja stroškovne odločitve
V zvezi s pretrpljenim strahom gre za čustveno doživljanje, ki ga lahko izpove le oškodovanec, po oceni pritožbenega sodišča pa je sodišče prve stopnje imelo dovolj podlage, da ga objektivizira s podanim izvedenskim mnenjem invalidske komisije, saj gre za psihiatrično izvedensko mnenje, njegovo uporabo pa je sodišče prve stopnje v pravdnem postopku sprejelo s sklepom na prvem naroku za glavno obravnavo dne 7. 5. 2014, čemur pravdni stranki nista oporekali.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071118
SPZ člen 116, 119, 119/3. SZ-1 člen 26, 37, 37/5, 41. ZPP člen 212, 214. Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka člen 7.
vplačevanje v rezervni sklad – prispevek v rezervni sklad – višina prispevka v rezervni sklad – zvišanje mesečnega vplačila v rezervni sklad – načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe – trditveno in dokazno breme – spor majhne vrednosti
Ker je načrt vzdrževanja veljal le do (konca) leta 2013, ni mogel predstavljati podlage za povišan prispevek v rezervni sklad tudi za leto 2014, na katero se nanaša vtoževana terjatev.
vknjižba služnostne pravice - sodna poravnava - dogovor o služnosti - zemljiškoknjižno dovolilo
Ko pravica učinkuje v korist vsakokratnega lastnika druge nepremičnine, se pri vpisu pridobitve te pravice namesto podatkov o osebi vpiše identifikacijski znak nepremičnine (nepremičnina kot imetnik) - tretji odstavek 14. člena ZZK-1. Ko se zahteva tak vpis, je zahtevek za vpis utemeljen, če je v zemljiškoknjižnem dovolilu naveden identifikacijski znak nepremičnine, v korist vsakokratnega imetnika katere vpis učinkuje.
odpust obveznosti – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika – ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja – ugovor proti odpustu obveznosti – kršitev obveznosti – dedovanje – sklepanje pogodb – prodajna pogodba v obliki notarskega zapisa – dolžnosti notarja – neobveščanje upravitelja – zamuda naroka – pravica do sodelovanja v postopku
Dolžnik je imel samostojno obveznost, da ne ravna v nasprotju z zakonom, na kar je bil celo izrecno opozorjen na naroku na sodišču, pa je kljub temu sklenil prodajno pogodbo, poleg tega pa je znesek kupnine, ki mu je pripadal, prejel v gotovini, torej mimo računa, ki ga je upravitelj lahko nadziral.
ZST-1 člen 13, 13/1, 13/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
delna oprostitev plačila sodnih taks - obseg veljavnosti sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks - učinkovanje taksnih oprostitev za pritožbeni postopek - pravnomočnost procesnih sklepov - spremenjene okoliščine
Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks velja samo v postopku, za katerega je bil sklep izdan. Stališče sodne prakse je, da sklep o (delni) oprostitvi plačila sodnih taks, izdan tekom postopka pred sodiščem prve stopnje, učinkuje tudi za pritožbeni postopek.
Institut oprostitve plačila stroškov postopka (sodnih taks) je pravica revnih.
Vsakršni prosilčevi (predlagateljevi) mesečni odhodki (oziroma odhodki/obveznosti njegove družine) pri ugotavljanju njegovega oziroma družinskega premoženjsko-finančnega stanja (razpoložljivega dohodka) niso relevantni. Upoštevni so lahko le tisti (mesečni) odhodki (obveznosti), ki se nanašajo na zagotavljanje njegove (njihove) osnovne eksistence.