sprememba družbenika - odsvojitev poslovnega deleža - zavrženje predloga za vpis v sodni register - soglasje družbenika - procesna predpostavka - zakonca - skupen poslovni delež - razdelitev poslovnega deleža
Zakonca, ki imata poslovni delež v skupnem imetništvu, lahko ob delitvi skupnega premoženja poslovni delež sporazumno razdelita. Vendar pa morata upoštevati tudi pravila družbene pogodbe in materialnopravne določbe četrtega do osmega odstavka 481. člena ZGD-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DAVKI
VSL0023422
KZ-1 člen 57, 57/3, 196. ZKP člen 100, 100/2. ZPP člen 1. ZDavP-2 člen 1, 3.
kršitev temeljnih pravic delavcev – neplačilo prispevkov za socialno varnost – obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – premoženjskopravni zahtevek oškodovanega delavca – poseben pogoj v pogojni obsodbi
Če delodajalec ob izplačilu plače delavcu ne izpolni svoje zakonske obveznosti in prispevkov ne plača, je ob uveljavljenih načelih solidarnosti in vzajemnosti, na katerih temelji sistem socialne varnosti, socialna varnost delavca že ogrožena ter je tako vanjo poseženo.
Uveljavljanje terjatev iz naslova neplačanih prispevkov za socialno varnost glede na določbo 1. člena Zakona o pravdnem postopku ne more biti predmet pravde oz. pravdnega postopka ter se glede na določbo drugega odstavka 100. člena ZKP ne nanaša na povrnitev škode, vrnitev stvari ali razveljavitev pravnega posla.
zamudna sodba – dokazni postopek – nasprotje med dejstvi in dokazi
Presoja nasprotja med zatrjevanimi dejstvi in predloženimi dokazi ne sme prerasti v dokazno oceno. Če sodišče ugotovi, da takšnega nasprotja ni, to navede v obrazložitvi sodbe brez dodatnega utemeljevanja.
podjemna pogodba – odstop od pogodbe – prenehanje pogodbe po volji naročnika – izvenpravdni pobot
Za to, da bi naročnik lahko uresničil odstopno pravico po 648. členu OZ, ni treba, da bi (kot predpostavka uresničitve te pravice) obstajala kakšna posebna okoliščina oziroma razlog. Zadošča že naročnikova odločitev (volja), ne glede na razlog (vzrok) zanjo.
Poleg uspeha v postopku, ki je temeljno merilo za odločitev o stroških postopka, je pri odmeri stroškov treba upoštevati tudi kriterij krivde oz. zakrivljenosti stroškov, kar je tudi eno od meril za odločanje o stroških postopka.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 205/2, 208, 208/2. OZ člen 3, 421, 421/2.
cesija – pripoznava dolga – ugovori dolžnika – nevtralnost dolžnikovega položaja – enostanski pravni posli – prosto urejanje obligacijskih razmerij – procesno jamstvo
Značilnost enostranskih zavezovalnih pravnih poslov je, da že z izjavo volje ene stranke povzročijo nastanek oziroma prenehanje pravnega razmerja (pravice ali obveznosti). Podajanje (enostranskih) izjav volje načeloma ni podvrženo nobenim omejitvam, razen tistim, ki vodijo v oblikovanje obligacijskih razmerij v nasprotju s 3. členom OZ. OZ v 3. členu določa, da udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli.
Potrditev obstoja terjatve in zaveze k njenemu plačilu (do določenega roka) ima pravno naravo pripoznave dolga, kar je treba upoštevati kot izraz volje tožene stranke glede temelja in višine dolga. Nobene razlike ni, ali takšno izjavo volje dolžnik poda zgolj v okviru temeljnega razmerja, kadar sploh ne pride do cesije, ali pa je takšna izjava dana v okviru cesije. S pripoznavo dolga v okviru cesije, bodisi cedentu bodisi (šele) cesionarju, se dolžnik v vsakem primeru odpoveduje svojim ugovorom iz temeljnega razmerja - razmerja, v katerem je terjatev nastala (kritnega razmerja).
zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – namestitev hišne številke – pritožbena novota – zloraba pravic
Zakonski pojem vznemirjanja je pravni standard, ki ga opredeljuje pravna teorija in v vsakem posameznem primeru napolnjuje sodna praksa. V konkretni zadevi okrnjenost ali ogroženost mirnega uživanja lastninske pravice zaradi namestitve hišne številke na zgradbo ni izkazana.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo trenutek, ko je nastopilo zastaranje terjatev, ki jih je postavil v pobot oziroma po nasprotni tožbi. Pritožnik v zvezi s tem ne upošteva, da imamo opravka s procesnim (in ne materialno-pravnim) pobotom, v okviru katerega je moč v pobot postaviti le nezastarane terjatve. Ne gre torej za materialno-pravni pobot, ko terjatev preneha, ko so nastopili pogoji, potrebni za pobot, ampak procesni pobot, ki ga konstituira odločitev sodišča. V skladu s tem je sodišče prve stopnje obračun s strani tožnice zahtevanih zakonskih zamudnih obresti pravilno napravilo na dan zaključka glavne obravnave oziroma oprave (procesnega) pobota.
sklep o dedovanju – ugotovitev predmeta zapuščine – določitev dedičev – volilojemnik – sočasna prisotnost oporočnih prič – pravica do zasebne lastnine in dedovanja
Ker besedilo prvega odstavka 72. člena ZD dopušča odstop od stroge zahteve po sočasni prisotnosti dveh prič, je nerazumno stališče sodišča prve stopnje, po katerem bi imelo zakonito dedovanje prednost pred oporočnim dedovanjem samo zato, ker je oporočitelj v izrednih razmerah svojo poslednjo voljo izjavil pred dvema pričama ločeno.
dokazni postopek – dokaz z izvedencem – plačilo predujma – ponovljen postopek – dopolnitev izvedenskega mnenja
Sodišče je že v prvotnem postopku izvedence določilo, izvedenska mnenja so bila že narejena in nujna dedinja je zanje predujem in tudi manjkajoči znesek predujma že plačala. V ponovljenem postopku ni šlo za nov dokaz, temveč je bila potrebna le dopolnitev že izdelanih izvedeniških mnenj. Glede na takšno situacijo, je bilo ravnanje sodišča prve stopnje, ki je ravnalo, kot da bi prvič določilo izvedence, napačno. Šlo je namreč le za dopolnjevanje dokaznega postopka in doplačilo predujma, ki bi ga eventuelno, v primeru neplačila, sodišče lahko tudi prisilno izterjalo.
odškodnina – prometna nesreča – postavitev izvedenca – predujem za izvedenca – rok za plačilo predujma zaradi izvedbe dokaza – dokazna ocena
Zmota o roku za plačilo ni upravičen razlog za neplačilo predujma. Tožnik predujma tudi po izteku roka ni plačal in podaljšanja roka za plačilo predujma ni predlagal. Predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma bi bil pravočasen le, če bi bil podan pred iztekom roka za njegovo plačilo.
Oporoka zaradi oporočiteljeve nerazsodnosti in zmote ni neveljavna in se iz tega razloga ne more zahtevati, da se to ugotovi; lahko se jo kvečjemu razveljavi.
procesna legitimacija - člani upniškega odpora - izvolitev člana upniškega odbora - imenovanje članov upniškega odbora - pogoji za imenovanje članov upniškega odbora - imetniki navadnih terjatev - podatki iz poslovnih knjig - neprijava terjatve - ovira za imenovanje za člana upniškega odbora - funkcija člana poslovodstva insolventnega dolžnika - zastopnik upnika - kolizija interesov - očitna personalna povezava - ožje povezana oseba - razmerja med fizičnimi osebami
ZFPPIPP v prvem odstavku 78. člena pogojuje procesno legitimacijo po 57. členu tega zakona zgolj za izvolitev člana upniškega odbora. Ko pa se upniški odbor oblikuje z imenovanjem s strani sodišča v začetni fazi postopka, ko torej še tečejo roki za pridobitev procesne legitimacije, pa zakon ureja pogoje v 80. členu. Sodišče v stečajnem postopku za člane upniškega odbora imenuje upnike, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika v najvišjem skupnem znesku, pri čemer pa pri tem upošteva podatke, ki jih izkazuje insolventni dolžnik v svojih poslovnih knjigah. Za imenovanje članov upniškega odbora zato ni pogoj, da je upnik že prijavil terjatev v stečajnem postopku v smislu 57. člena ZFPPIPP. Dokler še teče rok, v katerem imajo upniki možnost pridobiti procesno legitimacijo v stečajnem postopku, neprijava terjatve ne more biti ovira za imenovanje upnika med člane upniškega odbora.
V smislu ovire po 2. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP je potrebno obravnavati tudi položaj upnika, katerega zastopniki opravljajo oziroma so v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti dolžnika opravljali funkcije člana poslovodstva ali organa nadzora insolventnega dolžnika.
OZ člen 3, 6/2, 1061, 1061/2. ZOR člen 1087, 1087/3. ZPP člen 83, 212, 214, 214/1, 243.
jamčevalni zahtevki – pogodbena garancija – prosto urejanje obligacijskih razmerij
Ločevati je treba med jamčevalnimi zahtevki po OZ in zahtevki iz pogodbene garancije za kakovost izvedenih del. Oba instituta sta sicer namenjena naročnikovemu varstvu glede kakovosti izvedenih del, vendar je njuno uveljavljanje odvisno od različnih predpostavk. Za jamčevalne zahtevke je značilno ločevanje med očitnimi in skritimi napakami, pri čemer OZ določa roke za grajanje napak in nato še (prekluzivne) roke za sodno uveljavljanje. Ureditev OZ glede jamčevalnih zahtevkov pa ne posega v pogodbeno avtonomijo strank in ne izključuje možnosti, da s pogodbo ne uredijo širšega ali drugačnega obsega varstva, kot ga predvideva tipska ureditev po OZ. Zato sta jamčevanje za napake po OZ in pogodbena garancija različna instituta, ki se med seboj ne izključujeta in se tudi ne prekrivata; garancijski zahtevki namreč niso zahtevki iz naslova jamčevanja in ne delijo njihove usode.
Iz vsebine predlagane začasne odredbe izhaja, da tožeča stranka od tožene terja nadaljnje izpolnjevanje pogodbe, čeprav je bila pogodba razvezana in je posledično tožena stranka prosta svojih obveznosti iz te pogodbe, razen obveznosti, ki sta jih pravdni stranki dogovorili v 16. členu pogodbe prav za primer prekinitve pogodbe. Vzpostavitev prejšnjega stanja na način, kot da je Pogodba v celoti še veljavna, po materialnem pravu ni mogoča, zato ni mogoča niti izdaja predlagane začasne odredbe.
opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti – poslovna skrivnost
Obtožni akt ne vsebuje materialnega pogoja kaznivosti, to je nevarnosti za nastanek oz. nastanek škodljive posledice oziroma dejanje zato nima vseh znakov kaznivega dejanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0071148
ZOdvT člen 12. ZOdvT tarifna številka 1110, 1111.
mandatna pogodba – plačilo odvetniških storitev – višina nagrade – pooblastitev odvetnika za zastopanje – izvensodna sklenitev sporazuma o delitvi skupnega premoženja – znižanje nagrade
Delitev skupnega premoženja ni imela nobene postopkovne povezave z razvezo zakonske zveze. Gre za dve ločeni zadevi, pri čemer je treba statusno vprašanje, kot je razveza zakonske zveze, neizogibno urejati v pravdnem postopku (bodisi po tožbi za razvezo zakonske zveze bodisi po predlogu za sporazumno razvezo zakonske zveze), ne glede na morebiten že sklenjen sporazum zakoncev o delitvi skupnega premoženja. Začetek razveznega postopka pred sklenitvijo sporazuma o delitvi skupnega premoženja zato ne predstavlja okoliščine iz tar. št. 1111, ki bi narekovala znižanje nagrade z upoštevanjem količnika 0,7.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – upravičen vzrok za zamudo
Ni res, kot to trdi pritožnik, da je pooblaščenec tožeče stranke ravnal v nasprotju z vabilom na narok, saj je v sodno stavbo vstopil več kot 15 minut pred narokom. Le navodilo varnostnika mu je preprečilo, da bi se že takrat zglasil pred razpravno obravnavo. Napačno razumevanje varnostnikovega navodila pa je bilo posledica naključnega sovpada dejstev, ki so pri pooblaščencu tožeče stranke povzročila zmoto, ki je botrovala zamudi razpisanega naroka. Zato le-te ni mogoče pripisati nezadostni skrbnosti pooblaščenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0084118
OZ člen 83. ZPP člen 257.
dokazni postopek – zaslišanje strank – vloga sodišča – pogodba o faktoringu – menica – aval – nejasna določila pogodbe – vpliv stranke na sklenitev pogodbe – razlaga pogodbe
Sodišče ima pooblastilo, da stranko zasliši o vseh spornih okoliščinah, kot je to storilo v konkretnem primeru, tako tudi o pravnih podlagah, in ni dolžno upoštevati zgolj navedb, ki jih je podala tožena stranka.