ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0081156
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 239. ZPP člen 163, 163/6.
postopek zavarovanja – začasna odredba – stroški – povrnitev stroškov postopka zavarovanja – ločenost izvršilnega in pravdnega postopka
Postopek zavarovanja z začasno odredbo je bil v konkretnem primeru zaključen z izdajo sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožencev zoper izdano začasno odredbo. Ker ZIZ stroške postopka ureja celovito, v takih primerih ni podlage za odlašanje z odločitvijo o stroških postopka zavarovanja z začasno odredbo do konca pravdnega postopka.
Oporoka zaradi oporočiteljeve nerazsodnosti in zmote ni neveljavna in se iz tega razloga ne more zahtevati, da se to ugotovi; lahko se jo kvečjemu razveljavi.
ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0084099
ZZK-1 člen 70, 70/6, 74, 74/4, 128. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost – razpolaganje z zaznamovanim vrstnim redom
Že samo dejstvo, da toženec razpolaga z zaznamovanim vrstnim redom lastninske pravice in hipoteke, predstavlja nevarnost, da ima toženec namen s takšnima zaznambama tudi razpolagati.
sprememba družbenika - odsvojitev poslovnega deleža - zavrženje predloga za vpis v sodni register - soglasje družbenika - procesna predpostavka - zakonca - skupen poslovni delež - razdelitev poslovnega deleža
Zakonca, ki imata poslovni delež v skupnem imetništvu, lahko ob delitvi skupnega premoženja poslovni delež sporazumno razdelita. Vendar pa morata upoštevati tudi pravila družbene pogodbe in materialnopravne določbe četrtega do osmega odstavka 481. člena ZGD-1.
Užitkar mora med trajanjem užitka stvar vzdrževati kot dober gospodar v skladu z njenim gospodarskim namenom in ga bremenijo tako stroški rabe kot stvarna bremena in javne dajatve. Toženec, ki si je ob prodaji stanovanja izgovoril dosmrtno brezplačno osebno služnost stanovanja, hkrati pa se je zavezal plačevati vse stroške stanovanja in tekočega vzdrževanja, mora plačati tudi prispevek v rezervni sklad, saj je bila taka volja pogodbenih strank, ki se je odražala v 9-letni tovrstni izpolnitvi pogodbe.
dokazni postopek – dokaz z izvedencem – plačilo predujma – ponovljen postopek – dopolnitev izvedenskega mnenja
Sodišče je že v prvotnem postopku izvedence določilo, izvedenska mnenja so bila že narejena in nujna dedinja je zanje predujem in tudi manjkajoči znesek predujma že plačala. V ponovljenem postopku ni šlo za nov dokaz, temveč je bila potrebna le dopolnitev že izdelanih izvedeniških mnenj. Glede na takšno situacijo, je bilo ravnanje sodišča prve stopnje, ki je ravnalo, kot da bi prvič določilo izvedence, napačno. Šlo je namreč le za dopolnjevanje dokaznega postopka in doplačilo predujma, ki bi ga eventuelno, v primeru neplačila, sodišče lahko tudi prisilno izterjalo.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – LOKALNA SAMOUPRAVA – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084111
URS člen 154, 154/2. ZLS člen 66. ZVO-1 člen 149. ZGJS člen 26, 59, 59/2, 59/3. ZPP člen 212, 214. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja člen 23. Navodila za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb člen 15, 16, 17.
spor majhne vrednosti – izvajanje gospodarske javne službe – odvoz smeti – ravnanje z odpadki – plačilo odvoza komunalnih odpadkov – pravna podlaga – odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki – cena storitve – trditveno breme – pravna narava občinskih sklepov – predpis – akt poslovanja – veljavnost predpisov – objava predpisa
Obveznost plačila stroškov ravnanja z odpadki temelji neposredno na Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki ga je sprejela občina na podlagi ZVO-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0075289
ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-10, 444, 454. ZASP člen 22, 31.
obligatornost glavne obravnave - spori iz avtorske pravice - materialne avtorske pravice - pravica radiodifuzne retransmisije - spor majhne vrednosti
ZPP v 444. členu med drugim določa, da se za spore majhne vrednosti ne štejejo spori iz avtorske pravice. Obravnavani spor, kjer tožeča stranka vtožuje nadomestilo za kabelsko retransmisijo, je spor iz avtorske pravice.
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje postopek vodilo po pravilih o sporih majhne vrednosti, vključno s tem, da je izdalo odločbo brez razpisa naroka za glavno obravnavo (454. člen ZPP). Z izdajo odločbe brez razpisanega naroka za glavno obravnavo, kjer bi smeli pravdni stranki pod pogoji iz 286. člena ZPP tudi navajati nova dejstva in predlagati dokaze, je sodišče prve stopnje izdalo sodbo brez glavne obravnave, čeprav bi jo moralo opraviti. S tem je kršilo določbo 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP - načelo obligatornosti glavne obravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072503
ZPP člen 306, 306/1, 308, 309a. OZ člen 104, 104/1, 381, 381/1.
sodna poravnava – ponudba za poravnavo – listine v zvezi s poravnavo – rok plačila kot bistvena sestavina dogovora – procesne obresti – tek procesnih obresti
Na nemožnost preklica dogovora o načinu in višini plačila zahtevka bi se tožena stranka lahko sklicevala, če bi s tožečo stranko sklenila med postopkom pred pravdnim sodiščem poravnavo o spornem predmetu, ki pa ni bila sklenjena. Neutemeljeno pa se tožena stranka sklicuje tudi na korespondenco med pravdnima strankama, ki je potekala med pravdo, ker listin v zvezi s ponudbo za poravnavo ni dopustno predložiti kot dokaz v pravdnem postopku.
Ker je tožeča stranka vložila predlog za izvršbo 19. 4. 2013, ima pravico od obračunanih zamudnih obresti zahtevati nadaljnje procesne obresti šele od tega dneva dalje.
solidarna odgovornost – odgovornost več oseb za isto škodo – prikrivanje – kaznivo dejanje – absolutno zastaranje kazenskega pregona – zastaranje odškodninske terjatve – pretrganje zastaranja – vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Določbo drugega odstavka 186. člena OZ, da za škodo solidarno odgovarja tudi tisti, ki je pomagal, da se odgovorne osebe ne bi odkrile, je treba razumeti tudi v okviru opisanega ravnanja toženca, saj navedena zakonska določba omogoča, da se oškodovanca razbremeni dokaznega bremena, da bi moral za vsakega povzročitelja dokazovati vzročno zvezo med njegovim ravnanjem in nastalo škodo, čeprav je bilo v postopku dokazano, da sta toženec in A. A. ravnala protipravno in sta odgovorna za škodo, podana pa je tudi vzročna zveza med njunima protipravnima dejanjema in nastalo škodo.
opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti – poslovna skrivnost
Obtožni akt ne vsebuje materialnega pogoja kaznivosti, to je nevarnosti za nastanek oz. nastanek škodljive posledice oziroma dejanje zato nima vseh znakov kaznivega dejanja.
posest – izvajanje posesti – dejanska oblast nad stvarjo – uporaba stvari – motenje posesti – prekluzivni rok – zamenjava ključavnice – sodno varstvo posesti – postopek v pravdah zaradi motenja posesti
Za posest prostorov ni odločilno, da posestnik v njih ves čas živi. Če ima možnost prostore in stvari v njih uporabljati, ima dejansko oblast nad stvarjo.
SODNE TAKSE – ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO
VSL0072486
ZST-1 člen 11. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-4.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks – sredstva na računih – rezervacije iz naslova postopkov zavarovanja – trditvena podlaga
Tožena stranka, ki je želela oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, bi morala podati vse potrebne navedbe, kar pomeni tudi, da bi morala navesti, zakaj so sredstva na računih rezervirana. Ob tem tudi ni nepomembno, da se z začetkom postopka prisilne poravnave postopek zavarovanja ustavi, kar pomeni, da ni več nobene podlage za rezervacije iz naslova postopkov zavarovanja.
vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – obstoj kaznivega dejanja – odgovornost za škodo – sokrivda – deljena odgovornost – silobran – poškodbe obraza – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah
Verbalni napad (ki niti ni dokazan) nikakor ne opravičuje fizičnega napada. Sokrivde - prispevka tožnika k nastali škodi v smislu 171. člena OZ tako ni in je za nastalo škodo v celoti odgovoren toženec.
delitev stvari v solastnini – način delitve – delitev v naravi – civilna delitev – stroški postopka
Ker fizična delitev nepremičnine brez večjih investicijskih vlaganj ni mogoča, predlagatelj in nasprotna udeleženka pa z vlaganji oziroma s posegi v nepremičnino nista soglašala, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se nepremičnina proda in razdeli kupnina.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 205/2, 208, 208/2. OZ člen 3, 421, 421/2.
cesija – pripoznava dolga – ugovori dolžnika – nevtralnost dolžnikovega položaja – enostanski pravni posli – prosto urejanje obligacijskih razmerij – procesno jamstvo
Značilnost enostranskih zavezovalnih pravnih poslov je, da že z izjavo volje ene stranke povzročijo nastanek oziroma prenehanje pravnega razmerja (pravice ali obveznosti). Podajanje (enostranskih) izjav volje načeloma ni podvrženo nobenim omejitvam, razen tistim, ki vodijo v oblikovanje obligacijskih razmerij v nasprotju s 3. členom OZ. OZ v 3. členu določa, da udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli.
Potrditev obstoja terjatve in zaveze k njenemu plačilu (do določenega roka) ima pravno naravo pripoznave dolga, kar je treba upoštevati kot izraz volje tožene stranke glede temelja in višine dolga. Nobene razlike ni, ali takšno izjavo volje dolžnik poda zgolj v okviru temeljnega razmerja, kadar sploh ne pride do cesije, ali pa je takšna izjava dana v okviru cesije. S pripoznavo dolga v okviru cesije, bodisi cedentu bodisi (šele) cesionarju, se dolžnik v vsakem primeru odpoveduje svojim ugovorom iz temeljnega razmerja - razmerja, v katerem je terjatev nastala (kritnega razmerja).
zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – namestitev hišne številke – pritožbena novota – zloraba pravic
Zakonski pojem vznemirjanja je pravni standard, ki ga opredeljuje pravna teorija in v vsakem posameznem primeru napolnjuje sodna praksa. V konkretni zadevi okrnjenost ali ogroženost mirnega uživanja lastninske pravice zaradi namestitve hišne številke na zgradbo ni izkazana.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo trenutek, ko je nastopilo zastaranje terjatev, ki jih je postavil v pobot oziroma po nasprotni tožbi. Pritožnik v zvezi s tem ne upošteva, da imamo opravka s procesnim (in ne materialno-pravnim) pobotom, v okviru katerega je moč v pobot postaviti le nezastarane terjatve. Ne gre torej za materialno-pravni pobot, ko terjatev preneha, ko so nastopili pogoji, potrebni za pobot, ampak procesni pobot, ki ga konstituira odločitev sodišča. V skladu s tem je sodišče prve stopnje obračun s strani tožnice zahtevanih zakonskih zamudnih obresti pravilno napravilo na dan zaključka glavne obravnave oziroma oprave (procesnega) pobota.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053515
ZIZ člen 178, 178/2, 178/4, 179. SPZ člen 8, 18, 18/1, 226, 256, 262, 263, 263/1. ZPP člen 254, 254/3.
izvršba na nepremičnine - nepremičnina - ugotovitev vrednosti nepremičnine - način ugotovitve vrednosti - stavbna pravica - tržna vrednost stavbne pravice - postopek cenitve nepremičnine - izvedba dokaza z izvedencem - ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine
Za razjasnitev opravljene cenitve, kateri upnik oporeka, je potrebno izhajati iz vsebine same stavbne pravice, ki je urejena v določbi 256. člena SPZ.
Navedena načela in ureditev stavbne pravice v SPZ je upošteval tudi cenilec v cenitvenem poročilu, ko pojasnjuje, da je pri oceni vrednosti stavbne pravice kot pravice na tuji nepremičnini, potrebno najprej oceniti vrednost nepremičnin, nato pa pravice, ki izvirajo iz pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice (vrednost zemljišča in stavbe – bencinskega servisa).