vročanje tožbe – osebno vročanje – procesna sposobnost – ugotavljanje procesne sposobnosti – zamudna sodba – pravdna sposobnost
V času vročanja tožbe je bil že v teku nepravdni postopek, v katerem se je kot glavna stvar ugotavljala toženčeva poslovna sposobnost. Razpravljajoče sodišče, ki je z vročitvijo tožbe počakalo do pravnomočnega zaključka nepravdnega postopka, postopka ni podaljšalo. Ravnalo je ekonomično, ker tudi preverjanje pravdne sposobnosti z izvedencem v okviru pravdnega postopka terja določen čas in je zvezano s stroški.
Užitkar mora med trajanjem užitka stvar vzdrževati kot dober gospodar v skladu z njenim gospodarskim namenom in ga bremenijo tako stroški rabe kot stvarna bremena in javne dajatve. Toženec, ki si je ob prodaji stanovanja izgovoril dosmrtno brezplačno osebno služnost stanovanja, hkrati pa se je zavezal plačevati vse stroške stanovanja in tekočega vzdrževanja, mora plačati tudi prispevek v rezervni sklad, saj je bila taka volja pogodbenih strank, ki se je odražala v 9-letni tovrstni izpolnitvi pogodbe.
Poleg uspeha v postopku, ki je temeljno merilo za odločitev o stroških postopka, je pri odmeri stroškov treba upoštevati tudi kriterij krivde oz. zakrivljenosti stroškov, kar je tudi eno od meril za odločanje o stroških postopka.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – LOKALNA SAMOUPRAVA – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084111
URS člen 154, 154/2. ZLS člen 66. ZVO-1 člen 149. ZGJS člen 26, 59, 59/2, 59/3. ZPP člen 212, 214. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja člen 23. Navodila za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb člen 15, 16, 17.
spor majhne vrednosti – izvajanje gospodarske javne službe – odvoz smeti – ravnanje z odpadki – plačilo odvoza komunalnih odpadkov – pravna podlaga – odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki – cena storitve – trditveno breme – pravna narava občinskih sklepov – predpis – akt poslovanja – veljavnost predpisov – objava predpisa
Obveznost plačila stroškov ravnanja z odpadki temelji neposredno na Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki ga je sprejela občina na podlagi ZVO-1.
maksimalna hipoteka – odstop terjatve DUTB – prenos maksimalne hipoteke pri odpustu terjatve
Četrti odstavek 146. člena SPZ določa, da je v primeru odstopa terjatve, zavarovane z maksimalno hipoteko, prenos hipoteke izključen. Te zakonske določbe pa ni mogoče upoštevati, ko banka odstopi terjatev DUTB, d. d., ker ZUKSB kot specialen zakon določa, da se ob odstopu terjatve na DUTB, d. d., prenesejo tudi vsa zavarovanja in da omejitve prenosljivosti premoženja, kot izhajajo iz drugih zakonov ali pogodbe med banko upravičenko in njenimi dolžniki, nimajo učinka pri prenosu premoženja na DUTB.
OZ člen 352, 637, 637/2, 661, 662, 662/1, 663, 663/2, 663/3, 664, 664/1. ZPP člen 7, 7/1, 185, 185/1, 212, 216, 286, 286/4.
vlažnost stanovanja zaradi neustrezne termoizolacije – jamčevanje za napake – skrite napake – odprava napak – več načinov odprave napak – informativni dokaz – posredna škoda – damnum extra rem – arbitražna klavzula – sprememba tožbe – prosti preudarek
Če je vzrok za nastanek škode že saniran, še ne pomeni, da je odškodninski zahtevek za posredno, refleksno škodo neutemeljen.
Arbitražna klavzula v pogodbi med investitorjem in izvajalcem kupca (tožnice) ne veže, čeprav izvaja materialnopravna upravičenja iz položaja investitorja po 661. členu OZ. Ta so prenesena izrecno s tem zakonskim določilom, medtem ko arbitražna klavzula ostaja pogodbena in veže le stranke.
Pri ugotavljanju, ali je skaženost podana, gre za materialnopravno presojo. To pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje tudi v primeru, da toženka tožnikovemu stališču o skaženosti ne bi nasprotovala, presoditi, ali je le-ta (glede na dejstva, ki jih je tožnik v zvezi s tem zatrjeval oziroma jih je ugotovilo sodišče) res podana ali ne.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča spremembe zunanjosti v konkretnem primeru že ob upoštevanju objektivnih meril ne predstavljajo skaženosti. Dve brazgotini (na roki in nogi) sta komaj vidni in torej za okolico praktično neopazni. Brazgotina na ključnici pa je sicer vidna, vendar njen izgled ni tak, da bi vzbujal pozornost okolice. Ker morajo biti za skaženost izpolnjeni tako objektivni kot subjektivni kriteriji, zgolj neprijetni občutki ob stikih z ljudmi, o katerih je tožnik ob zaslišanju izpovedal, ne morejo biti podlaga za drugačno presojo.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 428, 428/2, 431, 435, 435/2, 435/2-2, 439, 439/1, 439/1-3. ZGD-1 člen 29, 515, 515/1.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – ugovor pravne osebe – obstoj izbrisnih okoliščin – obveznost obveščanja o domnevi izbrisnega razloga – sprememba poslovnega naslova – sedež družbe
Pri dolžnosti obveščanja registrskega sodišča o okoliščinah iz 428. člena ZFPPIPP gre le za informacijsko funkcijo subjektov, ki jim 428. člen nalaga informiranje registrskega sodišča. Ne gre torej za predlagalni postopek.
Pravna oseba lahko izpodbija izbrisni razlog z ugovorom, da ne obstaja. Pritožnik pa je z ugovorom navedel okoliščine (preselitev na drug poslovni naslov), ki, čeprav so nastale po vložitvi obvestila izvršitelja, pa pred izdajo sklepa o začetku postopka izbrisa, potrjujejo, da od 25. 5. 2015 ne posluje več na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register in da sprememba vpisa poslovnega naslova v sodni register še ni bila predlagana. Iz navedenih dejstev je zato registrsko sodišče utemeljeno ugovor družbe zoper sklep o začetku postopka izbrisa zavrnilo in hkrati izdalo sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, saj sodišče odloča glede na dejansko stanje, kakršno obstaja v času njegove odločitve.
podjemna pogodba – odstop od pogodbe – prenehanje pogodbe po volji naročnika – izvenpravdni pobot
Za to, da bi naročnik lahko uresničil odstopno pravico po 648. členu OZ, ni treba, da bi (kot predpostavka uresničitve te pravice) obstajala kakšna posebna okoliščina oziroma razlog. Zadošča že naročnikova odločitev (volja), ne glede na razlog (vzrok) zanjo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078005
ZOR člen 1083, 1083/1. OZ člen 82, 82/1, 82/2, 147, 147/1. ZPP člen 214, 214/2, 286a, 286a/5.
bančna garancija – garancijski pogoji – zavrnitev izplačila – priznana dejstva – namen zanikanja dejstev, ki jih je zatrjevala nasprotna stranka – trditveno in dokazno breme – razlaga pogodbe – odškodninska odgovornost delodajalca za ravnanje delavca
Ker je tožena stranka ugovarjala, da je zahtevek za unovčenje Bančne garancije zavrnila, ker niso bili izpolnjeni v garanciji določeni pogoji, je sodišče prve stopnje v tej pravdi v zvezi z vprašanjem, ali je bil zahtevek za unovčenje bančne garancije utemeljeno zavrnjen, pravilno prevalilo trditveno in dokazno breme o tem na toženo stranko.
Če bi tožeča stranka predložila popoln zahtevek za unovčitev bančne garancije do roka njene veljavnosti, bi banka morala izpolniti svojo obveznost tako, kot se glasi.
S trditvami, da bi zahtevku tožeče stranke za unovčenje ugodila, če bi ta predložila vse dokumente, je nedvomno izrazila tudi svoje stališče, da ne obstaja nobena vzročna zveza med ravnanjem, ki ga očita tožeča stranka njej, in dejstvom, da ni prejela plačila.
Iz trditev tožene stranke izhaja jasen namen zanikanja dejstev, ki jih je tožeča stranka navedla v prid svojemu stališču.
Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 17, 20. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 1, 1/3, 1/3-e. ZIZ člen 13, 13/1, 13/2.
izvršitev tujih odločb in tujih javnih listin – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – priznavanje in izvrševanje sodnih odločb – sodelovanje v preživninskih zadevah – pogoji za izvršitev tuje sodne odločbe – sodne odločbe, izdane v državi članici, ki jo zavezuje Haaški protokol iz leta 2007 – listine za namene izvršitve
Za namene izvršitve evropske preživninske odločbe, za katero se uporablja Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah, je treba predložiti izvod sodne odločbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za ugotovitev njegove verodostojnosti, in izvleček iz sodne odločbe, ki ga izda pristojni organ države članice izvora na obrazcu iz Priloge I.
vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – obstoj kaznivega dejanja – odgovornost za škodo – sokrivda – deljena odgovornost – silobran – poškodbe obraza – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah
Verbalni napad (ki niti ni dokazan) nikakor ne opravičuje fizičnega napada. Sokrivde - prispevka tožnika k nastali škodi v smislu 171. člena OZ tako ni in je za nastalo škodo v celoti odgovoren toženec.
ZPP člen 13, 205, 205/1, 205/1-4, 206, 207, 207/2, 208. ZVEtL člen 16.
ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje – vzpostavitev etažne lastnine – pogodba o vzpostavitvi etažne lastnine – dejanska etažna lastnina – navidezni solastniški delež – vpis v zemljiško knjigo – pasivna legitimacija – vpliv stečajnega postopka – prekinitev postopka
Zadostuje, da tožnica tožbo, s katero bo dobila pravni naslov, s katerim bo v postopku po ZVEtL izkazovala upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, vloži proti osebi, ki je zemljiškoknjižni solastnik in ki ima torej navidezni solastniški delež, v resnici pa izključno lastninsko pravico posameznega dela.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DAVKI
VSL0023422
KZ-1 člen 57, 57/3, 196. ZKP člen 100, 100/2. ZPP člen 1. ZDavP-2 člen 1, 3.
kršitev temeljnih pravic delavcev – neplačilo prispevkov za socialno varnost – obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – premoženjskopravni zahtevek oškodovanega delavca – poseben pogoj v pogojni obsodbi
Če delodajalec ob izplačilu plače delavcu ne izpolni svoje zakonske obveznosti in prispevkov ne plača, je ob uveljavljenih načelih solidarnosti in vzajemnosti, na katerih temelji sistem socialne varnosti, socialna varnost delavca že ogrožena ter je tako vanjo poseženo.
Uveljavljanje terjatev iz naslova neplačanih prispevkov za socialno varnost glede na določbo 1. člena Zakona o pravdnem postopku ne more biti predmet pravde oz. pravdnega postopka ter se glede na določbo drugega odstavka 100. člena ZKP ne nanaša na povrnitev škode, vrnitev stvari ali razveljavitev pravnega posla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072503
ZPP člen 306, 306/1, 308, 309a. OZ člen 104, 104/1, 381, 381/1.
sodna poravnava – ponudba za poravnavo – listine v zvezi s poravnavo – rok plačila kot bistvena sestavina dogovora – procesne obresti – tek procesnih obresti
Na nemožnost preklica dogovora o načinu in višini plačila zahtevka bi se tožena stranka lahko sklicevala, če bi s tožečo stranko sklenila med postopkom pred pravdnim sodiščem poravnavo o spornem predmetu, ki pa ni bila sklenjena. Neutemeljeno pa se tožena stranka sklicuje tudi na korespondenco med pravdnima strankama, ki je potekala med pravdo, ker listin v zvezi s ponudbo za poravnavo ni dopustno predložiti kot dokaz v pravdnem postopku.
Ker je tožeča stranka vložila predlog za izvršbo 19. 4. 2013, ima pravico od obračunanih zamudnih obresti zahtevati nadaljnje procesne obresti šele od tega dneva dalje.
zamudna sodba – dokazni postopek – nasprotje med dejstvi in dokazi
Presoja nasprotja med zatrjevanimi dejstvi in predloženimi dokazi ne sme prerasti v dokazno oceno. Če sodišče ugotovi, da takšnega nasprotja ni, to navede v obrazložitvi sodbe brez dodatnega utemeljevanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071164
OZ člen 561, 561/2, 562. ZD člen 120, 120/2. ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – razveza pogodbe – neznosno skupno življenje – subjektivni in objektivni vidik – kršitev načela kontradiktornosti – zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje strank in prič – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožničin razlog za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju temelji na trditvi o neznosnosti skupnega bivanja, ki ima podlago v njenih osebnih (zelo čustvenih) doživljanjih posameznih dogodkov, ki so za presojo pomembni ne glede na to, ali so se dogajali pred ali tekom tega pravdnega postopka.
OZ člen 349, 364, 364/1, 369, 369/2, 619, 633, 633/2.
zastaranje - terjatve iz gospodarskih pogodb - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - določljivost dolga - podjemna pogodba
Za pripoznanje terjatve ni potrebna dolžnikova izrecna izjava, na katero obveznost se nanaša pripoznanje (prvi odstavek 364. člena OZ). Zadošča določljivost.
sklep o dedovanju – ugotovitev predmeta zapuščine – določitev dedičev – volilojemnik – sočasna prisotnost oporočnih prič – pravica do zasebne lastnine in dedovanja
Ker besedilo prvega odstavka 72. člena ZD dopušča odstop od stroge zahteve po sočasni prisotnosti dveh prič, je nerazumno stališče sodišča prve stopnje, po katerem bi imelo zakonito dedovanje prednost pred oporočnim dedovanjem samo zato, ker je oporočitelj v izrednih razmerah svojo poslednjo voljo izjavil pred dvema pričama ločeno.
oškodovanec – identiteta oškodovanca – sprememba identitete oškodovanca – očitna pisna pomota – sprememba opisa dejanja – zahteva za preiskavo
Po določbah Zakona o kazenskem postopku ima oškodovanec poseben položaj in pravice. Tekom postopka ima pravico postavljati vprašanja, predlagati dokaze in tudi podati premoženjskopravni zahtevek ter ga ustrezno obrazložiti. Zatorej nikakor ne gre za nepomembno vprašanje, koga se opredeli kot oškodovanca v zahtevi za preiskavo ali kasneje v obtožbi. V primeru, da bi zunajobravnavni senat zavrnil zahtevo za preiskavo, ima namreč tudi oškodovanec pravico do pritožbe zoper takšno odločitev.
Opredelitev, kdo je v obravnavani zadevi oškodovan z dejanjem, ki izhaja iz zahteve za preiskavo, o uvedbi katere se je odločalo z izpodbijanim sklepom, v primeru ustavitve kazenskega postopka pomembno vpliva na pravne posledice eventualnega nadaljevanja postopka na strani oškodovanca. Prav on je namreč tisti, ki bo v primeru, da senat preiskave ne uvede, tisti, ki bo v primeru, ko pritožbe zoper sklep senata ne vloži tudi državni tožilec, imel skladno z osmim odstavkom 169. člena ZKP možnost s pritožbo na višje sodišče nadaljevati pregon v tej zadevi.
Ker se pritožbeno sodišče pridružuje pritožnikovim navedbam, da pri spremembi identitete oškodovanca ne gre le za spremembo očitne pisne pomote, kot to izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, temveč za pomembno spremembo ene od bistvenih sestavin v opisu dejanja, iz katere v nadaljevanju kazenskega postopka izhajajo pomembne pravne posledice, je pritožbi zagovornika ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.