CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0075289
ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-10, 444, 454. ZASP člen 22, 31.
obligatornost glavne obravnave - spori iz avtorske pravice - materialne avtorske pravice - pravica radiodifuzne retransmisije - spor majhne vrednosti
ZPP v 444. členu med drugim določa, da se za spore majhne vrednosti ne štejejo spori iz avtorske pravice. Obravnavani spor, kjer tožeča stranka vtožuje nadomestilo za kabelsko retransmisijo, je spor iz avtorske pravice.
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje postopek vodilo po pravilih o sporih majhne vrednosti, vključno s tem, da je izdalo odločbo brez razpisa naroka za glavno obravnavo (454. člen ZPP). Z izdajo odločbe brez razpisanega naroka za glavno obravnavo, kjer bi smeli pravdni stranki pod pogoji iz 286. člena ZPP tudi navajati nova dejstva in predlagati dokaze, je sodišče prve stopnje izdalo sodbo brez glavne obravnave, čeprav bi jo moralo opraviti. S tem je kršilo določbo 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP - načelo obligatornosti glavne obravnave.
Poleg uspeha v postopku, ki je temeljno merilo za odločitev o stroških postopka, je pri odmeri stroškov treba upoštevati tudi kriterij krivde oz. zakrivljenosti stroškov, kar je tudi eno od meril za odločanje o stroških postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DAVKI
VSL0023422
KZ-1 člen 57, 57/3, 196. ZKP člen 100, 100/2. ZPP člen 1. ZDavP-2 člen 1, 3.
kršitev temeljnih pravic delavcev – neplačilo prispevkov za socialno varnost – obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – premoženjskopravni zahtevek oškodovanega delavca – poseben pogoj v pogojni obsodbi
Če delodajalec ob izplačilu plače delavcu ne izpolni svoje zakonske obveznosti in prispevkov ne plača, je ob uveljavljenih načelih solidarnosti in vzajemnosti, na katerih temelji sistem socialne varnosti, socialna varnost delavca že ogrožena ter je tako vanjo poseženo.
Uveljavljanje terjatev iz naslova neplačanih prispevkov za socialno varnost glede na določbo 1. člena Zakona o pravdnem postopku ne more biti predmet pravde oz. pravdnega postopka ter se glede na določbo drugega odstavka 100. člena ZKP ne nanaša na povrnitev škode, vrnitev stvari ali razveljavitev pravnega posla.
Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva ni vzpodbudilo k popravi tožbenega zahtevka. Sodba, ki jo je v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka izdalo, zato za tožnico predstavlja sodbo presenečenja, kar pomeni, da je prišlo do kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
SODNE TAKSE – ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO
VSL0072486
ZST-1 člen 11. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-4.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks – sredstva na računih – rezervacije iz naslova postopkov zavarovanja – trditvena podlaga
Tožena stranka, ki je želela oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, bi morala podati vse potrebne navedbe, kar pomeni tudi, da bi morala navesti, zakaj so sredstva na računih rezervirana. Ob tem tudi ni nepomembno, da se z začetkom postopka prisilne poravnave postopek zavarovanja ustavi, kar pomeni, da ni več nobene podlage za rezervacije iz naslova postopkov zavarovanja.
zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - lastništvo nepremičnine - uveljavljanje zavarovanja zoper tretje osebe - dolžnikov dolžnik - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - obseg izvršbe in zavarovanja
Začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve so omejene na tista sredstva oziroma terjatve, premičnine ali nepremičnine, ki so last dolžnika. Upnik zato ne more uspešno uveljavljati zavarovanja svoje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je last tretje osebe. Tako izvršba kot tudi zavarovanje ni dovoljeno na stvareh ali pravicah, ki ne morejo biti predmet izvršbe, to pa so lahko le dolžnikove stvari in ne tudi stvari tretje osebe, ki ni stranka tega postopku. Zavarovanje denarne terjatve se dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo oziroma zavarovanje (prim. 3. člen ZIZ). S tega vidika se pokaže, da je predlagana začasna odredba preširoko zastavljena, saj posega v lastninsko pravico tretje osebe.
vročanje tožbe – osebno vročanje – procesna sposobnost – ugotavljanje procesne sposobnosti – zamudna sodba – pravdna sposobnost
V času vročanja tožbe je bil že v teku nepravdni postopek, v katerem se je kot glavna stvar ugotavljala toženčeva poslovna sposobnost. Razpravljajoče sodišče, ki je z vročitvijo tožbe počakalo do pravnomočnega zaključka nepravdnega postopka, postopka ni podaljšalo. Ravnalo je ekonomično, ker tudi preverjanje pravdne sposobnosti z izvedencem v okviru pravdnega postopka terja določen čas in je zvezano s stroški.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – upravičen vzrok za zamudo
Ni res, kot to trdi pritožnik, da je pooblaščenec tožeče stranke ravnal v nasprotju z vabilom na narok, saj je v sodno stavbo vstopil več kot 15 minut pred narokom. Le navodilo varnostnika mu je preprečilo, da bi se že takrat zglasil pred razpravno obravnavo. Napačno razumevanje varnostnikovega navodila pa je bilo posledica naključnega sovpada dejstev, ki so pri pooblaščencu tožeče stranke povzročila zmoto, ki je botrovala zamudi razpisanega naroka. Zato le-te ni mogoče pripisati nezadostni skrbnosti pooblaščenca.
ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0084099
ZZK-1 člen 70, 70/6, 74, 74/4, 128. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost – razpolaganje z zaznamovanim vrstnim redom
Že samo dejstvo, da toženec razpolaga z zaznamovanim vrstnim redom lastninske pravice in hipoteke, predstavlja nevarnost, da ima toženec namen s takšnima zaznambama tudi razpolagati.
razveljavitev sodne poravnave – smrt stranke – nadaljevanje postopka z dediči – vročanje
Dokler je bila toženka še živa, je bila ona pravdna stranka. Zato velja tožba za vročeno pravilno. Vendar v nadaljevanju postopka, ko je toženka že umrla, sodišče ni opravilo vročanja toženim strankam oziroma dedinjam.
odškodnina – prometna nesreča – postavitev izvedenca – predujem za izvedenca – rok za plačilo predujma zaradi izvedbe dokaza – dokazna ocena
Zmota o roku za plačilo ni upravičen razlog za neplačilo predujma. Tožnik predujma tudi po izteku roka ni plačal in podaljšanja roka za plačilo predujma ni predlagal. Predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma bi bil pravočasen le, če bi bil podan pred iztekom roka za njegovo plačilo.
sposobnost biti stranka v postopku - smrt stranke - smrt stranke, ki ima pooblaščenca - smrt stranke v izvršilnem postopku - prekinitev izvršilnega postopka
Kljub vsebini 37. člena ZIZ je potrebno poudariti, da 37. člen ZIZ v bistvu same prekinitve postopka ne ureja, temveč ureja nadaljevanje postopka - torej pogoje, pod katerimi se postopek, kljub smrti stranke, ki nima pooblaščenca (ker če ga ima potem 37. člen ZIZ sploh ne pride v poštev), nadaljuje, kdaj in pod kakšnimi pogoji. ZIZ torej ureja usodo izvršilnega postopka v primeru smrti stranke, za ostale usode prekinjenega postopka, zaradi okoliščin iz točk 1. do 4. točke 205. člena ZPP, pa ZIZ ničesar ne ureja, zato se na podlagi 15. člena ZPP upoštevajo ostale določbe ZPP (predvsem 208. člen ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0071148
ZOdvT člen 12. ZOdvT tarifna številka 1110, 1111.
mandatna pogodba – plačilo odvetniških storitev – višina nagrade – pooblastitev odvetnika za zastopanje – izvensodna sklenitev sporazuma o delitvi skupnega premoženja – znižanje nagrade
Delitev skupnega premoženja ni imela nobene postopkovne povezave z razvezo zakonske zveze. Gre za dve ločeni zadevi, pri čemer je treba statusno vprašanje, kot je razveza zakonske zveze, neizogibno urejati v pravdnem postopku (bodisi po tožbi za razvezo zakonske zveze bodisi po predlogu za sporazumno razvezo zakonske zveze), ne glede na morebiten že sklenjen sporazum zakoncev o delitvi skupnega premoženja. Začetek razveznega postopka pred sklenitvijo sporazuma o delitvi skupnega premoženja zato ne predstavlja okoliščine iz tar. št. 1111, ki bi narekovala znižanje nagrade z upoštevanjem količnika 0,7.
OZ člen 349, 364, 364/1, 369, 369/2, 619, 633, 633/2.
zastaranje - terjatve iz gospodarskih pogodb - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - določljivost dolga - podjemna pogodba
Za pripoznanje terjatve ni potrebna dolžnikova izrecna izjava, na katero obveznost se nanaša pripoznanje (prvi odstavek 364. člena OZ). Zadošča določljivost.
sklep o dedovanju – ugotovitev predmeta zapuščine – določitev dedičev – volilojemnik – sočasna prisotnost oporočnih prič – pravica do zasebne lastnine in dedovanja
Ker besedilo prvega odstavka 72. člena ZD dopušča odstop od stroge zahteve po sočasni prisotnosti dveh prič, je nerazumno stališče sodišča prve stopnje, po katerem bi imelo zakonito dedovanje prednost pred oporočnim dedovanjem samo zato, ker je oporočitelj v izrednih razmerah svojo poslednjo voljo izjavil pred dvema pričama ločeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0084118
OZ člen 83. ZPP člen 257.
dokazni postopek – zaslišanje strank – vloga sodišča – pogodba o faktoringu – menica – aval – nejasna določila pogodbe – vpliv stranke na sklenitev pogodbe – razlaga pogodbe
Sodišče ima pooblastilo, da stranko zasliši o vseh spornih okoliščinah, kot je to storilo v konkretnem primeru, tako tudi o pravnih podlagah, in ni dolžno upoštevati zgolj navedb, ki jih je podala tožena stranka.
prekluzija pri predložitvi ponujenih dokazov – načelo ekonomičnosti in koncentracije postopka – ustavno jamstvo poštenega postopka
Toženi stranki, ki je na prvem naroku podala dejstvo, glede katerega je lahko utemeljeno pričakovala, da ga tožeča stranka ne bo zanikala, je treba omogočiti, da listine, na katere se je zaradi dokazovanja tega dejstva sklicevala, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko predloži po zaključku naroka. Dejstvo, da je nasprotna stranka nepričakovano zanikala temeljno, z listinami dokazljivo dejstvo, opravičuje njeno neskrbnost, da na naroku ni razpolagala z zadostnim številom predlaganih listinskih dokazov. V konkurenci načela ekonomičnosti na eni strani ter nevarnosti, da bo stranka v relativno zapletenem pravdnem postopku prikrajšana za dokazovanje dejstva, ki je za odločitev lahko usodnega pomena, je treba dati prednost ustavnemu jamstvu do poštenega postopka.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – LOKALNA SAMOUPRAVA – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084111
URS člen 154, 154/2. ZLS člen 66. ZVO-1 člen 149. ZGJS člen 26, 59, 59/2, 59/3. ZPP člen 212, 214. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja člen 23. Navodila za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb člen 15, 16, 17.
spor majhne vrednosti – izvajanje gospodarske javne službe – odvoz smeti – ravnanje z odpadki – plačilo odvoza komunalnih odpadkov – pravna podlaga – odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki – cena storitve – trditveno breme – pravna narava občinskih sklepov – predpis – akt poslovanja – veljavnost predpisov – objava predpisa
Obveznost plačila stroškov ravnanja z odpadki temelji neposredno na Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki ga je sprejela občina na podlagi ZVO-1.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0084178
SPZ člen 11, 11/1, 92. ZZK-1 člen 243.
ugotovitev lastninske pravice – vpis v zemljiško knjigo – domneva lastninske pravice – darilna pogodba – izbrisna tožba
Čeprav je mogoče govoriti, da darilna pogodba, ki je bila sklenjena z zlorabo pravic, ni nastala, pa vendarle obstaja in je tudi že imela pravne učinke. Toženi se je namreč na njeni podlagi vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik, zato bi jo bilo potrebno na podlagi zahteve zainteresirane osebe spraviti s sveta. Ker je tožena stranka na podlagi sklenjene darilne pogodbe v zemljiški knjigi že vpisana kot lastnik, bi bilo sredstvo za to izbrisna tožba.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – pojem neznatne škode – prepoved odtujitve in obremenitve osebnega vozila – nova dejstva in dokazi
Omejitev razpolaganja z osebnim avtomobilom pomeni za toženca res poseg v njegovo lastninsko pravico, kot trdi v pritožbi. Vendar mu ne onemogoča uporabe vozila in ob njegovem zagotovilu, da avtomobila ne namerava prodajati niti z njim kako drugače razpolagati, to pomeni, da z izdajo začasne odredbe ne bo utrpel škode, ki bi presegala neznatno škodo.