Ravnanje obtoženca, usmerjeno v prenakazovanje in drobljenje zneska 65.500,00 EUR na več transakcijskih računov družbe, pri različnih bankah, ter pridobivanje oziroma ustvarjanje dokumentacije kot podlage za izkazovanje upravičenih posamičnih nakazil posamičnim prejemnikom, ubiranje nepotrebnih in posrednih poti nakazil do končnega porabnika, zanesljivo pomeni uresničevanja zakonskih znakov kaznivega dejanja pranja denarja.
Če se zahteva vpis lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati veljavnosti pravnega posla (peti odstavek 149. člena ZZK-1). Varstvo zaradi materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe. V skladu s četrtim odstavkom 149. člena ZZK-1 je zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. Ničnost na katero mora paziti zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti, je zgolj ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ki izhaja iz njegove vsebine, tj. če obsega odložni ali razvezni pogoj (23. člen SPZ).
Če se zahteva vpis lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati veljavnosti pravnega posla (peti odstavek 149. člena ZZK-1). Pritožnica zato s sklicevanjem na razloge za ničnost zavezovalnega posla (darilne pogodbe) ne more uspeti. Varstvo zaradi materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. člen ZZK-1), ki omogoča tudi zaznambo v zemljiški knjgi (245. člen ZZK-1). Enako pritožba ne more biti uspešna s sklicevanjem na ničnost zemljiškoknjižnega dovolila in zaradi nepravilnosti pri overitvi podpisa na njem. V skladu s četrtim odstavkom 149. člena ZZK-1 je zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. Ničnost, na katero mora paziti zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti, je zgolj ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ki izhaja iz njegove vsebine, tj., če obsega odložni ali razvezni pogoj (23. člen Stvarnopravnega zakonika).
sodna določitev meje - začasni zastopnik umrle osebe za geodetsko storitev - sposobnost biti stranka - specialne določbe ZEN
Začasna zastopnica je bila postavljena za zastopanje mrtvih oseb pri geodetski storitvi - postopku za izdelavo elaborata in v upravnem postopku. Četudi upravni postopek še ni zaključen (bil je le prekinjen zaradi nepotitve solastnikov na sodni postopek), to ne pomeni, da ima zastopnica pooblastilo za zastopanje tudi v sodnem postopku. Določba petega odstavka 11. člena ZEN je res lex specialis, vendar gre za posebno določbo, ki velja za upravni postopek in ne obratno.
Institut razrešitve upravitelja ni namenjen razrešitvi zaradi vsakršnih kršitev, temveč le za najtežje kršitve. V drugih primerih se uporabijo prekrškovne in disciplinske sankcije.
V postopku razrešitve upravitelja je treba upoštevati tudi namen tega instituta – zagotovitev nemotenega poteka postopka in uresničitev interesov upnikov. Glede na navedeno ni dovolj, da sodišče zgolj ugotovi, da je upravitelj kršil določeno določbo zakona, temveč mora razložiti, ali in kako je ravnanje upravitelja (oziroma njegove opustitve) vplivalo na hitrost postopka (lahko tudi s preobremenjevanjem sodišča s pomanjkljivimi in napačnimi vlogami oziroma z neupoštevanjem navodil sodišča) in s tem na hitro in pravilno uresničitev pravic upnikov.
oporočno dedovanje – razdedinjenje – spor o utemeljenosti razdedinjenja – napotitev na pravdo – napotitev na pravdo zaradi utemeljenosti razdedinjenja – manj verjetna pravica – dokazovanje utemeljenosti razdedinjenja – dokazno breme utemeljenosti razdedinjenja
Kar se tiče odločitve, koga napotiti na pravdo, sta pritožbi spregledali določbo drugega odstavka 43. člena ZD. Določba je jasna in določa izjemo od splošnega pravila iz prvega odstavka 213. člena ZD, po katerem zapuščinsko sodišče napoti na pravdo stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Tehtanje, čigava pravica je manj verjetna, zato v primeru tovrstnega spora ni potrebno.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pravni interes - zemljiškoknjižni lastnik stavbe in parcel, ki so predmet predloga za ugotovitev pripadajočega zemljišča za stavbo
Predlagateljica je hkrati zemljiškoknjižna lastnica stavbe in zemljiškoknjižna lastnica parcel, ki so predmet predloga za ugotovitev pripadajočega zemljišča za stavbo. Predlagateljica, ki je že zemljiškoknjižna lastnica spornih parcel, glede teh parcel nima interesa za postopek (v katerem sodišče izda odločbo na podlagi 30. člena ZVEtL - deklaratorno odločbo, s katero ugotovi, katero zemljišče je postalo last lastnika stavbe upoštevaje pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika veljavne predpise), saj je že vpisana kot lastnica.
motenje posesti – pogoji za sodno varstvo posesti – javno dobro – dopustne omejitve v načinu in obsegu splošne rabe – ekonomski interes za posestno varstvo
SPZ v prvem odstavku 19. člena določa, da je javno dobro stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splošna raba), v tretjem odstavku istega člena pa¸ enako kot Ustava RS v prvem odstavku 70. člena, da se na javnem dobru lahko pridobi tudi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon. Glede na naravo in namen posamezne vrste javnega dobra so dopustne omejitve v načinu in obsegu splošne rabe. V konkretnem primeru je odločilno dejstvo prav to, da je toženka prostore in opremo, ki so predmet tožbenega zahtevka, na podlagi pogodb, sklenjenih na podlagi zakona v okviru javno – zasebnega partnerstva dala v posest in upravljanje tožniku. V takem primeru pa tožniku kot upravljalcu zatrjevanega javnega dobra ni mogoče odreči posestnega varstva.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom – sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – prisilna hospitalizacija – pogoji za zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve – odklanjanje zdravljenja – ogrožanje lastnega zdravja – razlogi sklepa
Razlog za prisilno hospitalizacijo je v konkretnem primeru odklanjanje zdravljenja in lastno ogrožanje (in ne ogrožanje drugih oseb). V takem primeru je prisilna hospitalizacija dopustna le, če je zaradi duševne motnje prizadeta voljna sfera osebe v takšni meri, da nima sposobnosti oblikovati pravno relevantne izjave volje glede svojega zdravljenja. Takšnega zaključka oziroma ugotovitve iz izpodbijanega sklepa ni razbrati. Zgolj nekritičnost do podane simptomatike, ki jo je ugotovil izvedenec, ne zadošča.
ugovor pobotanja v pravdi - določnost ugovora - določnost zahtevka - zahtevek za obrambne namene - jasen ugovor - pobotni ugovor - ugovor pobotanja
Če (namreč) tožena stranka v pravdi ugovarja v pobot svojo nasprotno terjatev, opravlja s tem „posel materialnega prava“; istočasno pa tudi procesno dejanje, ko predlaga, naj sodišče pri odločitvi upošteva pobotanje. Po procesni teoriji zahteva tožena stranka z ugovorom v pobot ugotovitev svoje nasprotne terjatve in uporabo te terjatve za pobotanje. Tožena stranka s tem uveljavlja svoj nasprotni zahtevek, sodišče pa mora o njem odločiti. Uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot ni tožba niti nasprotna tožba, ampak specifično uveljavljanje nasprotnikovega zahtevka za obrambne namene. Zato mora biti ta določen. Stranka ga mora postaviti sama oziroma se njegov obstoj ne more domnevati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0063279
OZ člen 434, 470, 470/1, 470/2. SPZ člen 11, 11/2, 115.
spor majhne vrednosti - upravnik - stroški upravljanja in obratovanja - razmerja med etažnimi lastniki - pravice in obveznosti na skupnih delih - pasivna legitimacija - pojem lastnika nepremičnine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - domneva lastninske pravice - nevknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo - varstvo zaupanja v pravni promet - varstvo tretjih dobrovernih oseb - obvestilo prenosnika - oddaja v najem - zakonska dolžnost plačila - prevzem izpolnitve - veljavnost prodajne pogodbe - pogoji za odstop od pogodbe
Drži sicer, da lastninska pravica kot absolutna pravica z erga omnes učinkom začne učinkovati v polnem obsegu šele z vpisom v zemljiški knjigi oziroma s trenutkom, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog za vknjižbo lastninske pravice v korist pridobitelja. Vendar je pri tem potrebno upoštevati tudi namen takšne zakonske ureditve. Namen vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini v zemljiški knjigi pa je v zagotavljanju njene publicitete. Prvi odstavek 11. člena SPZ zato vzpostavlja domnevo, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo, ki pomeni izvedbo načela publicitete, zahteva, da tisti, ki v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. S pogojevanjem pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičninah z vpisom v zemljiško knjigo se torej zasleduje varstvo zaupanja v pravni promet in s tem varstvo tretjih dobrovernih oseb.
Varstvo tretjih dobrovernih oseb je bilo v konkretnem primeru doseženo že z obvestilom prenosnika tožeči stranki, da je novi lastnik predmetnih nepremičnin postala tožena stranka, zato dejstvo, da do vknjižbe lastninske pravice tožene stranke v zemljiški knjigi ni prišlo, v konkretnem primeru ni pravno odločilno.
Ker je prodajna pogodba veljavna in se je od njene sklenitve dalje tožena stranka tudi navzven obnašala kot lastnica (s tem, ko je družbi U. d. o. o. predmetne nepremičnine oddala v najem) je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožena stranka, ne glede na to, da njena lastninska pravica ni vknjižena v zemljiški knjigi, dolžna plačati vtoževane zneske (sprejem nasprotnega stališča bi pomenil, da bi tožena stranka zgolj prejemala koristi od v najem dane stvari, bremen pa ne bi nosila, češ da ni formalnopravno lastnica zadevnih nepremičnin, kar pa ne bi bilo pravno dopustno).
STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080347
ZPP člen 214, 214/2, 452, 452/1, 453. OZ člen 125, 275.
spor majhne vrednosti - upravnik - pogodba o opravljanju upravniških storitev - stroški obratovanja in vzdrževanja - prepozen odgovor na tožbo
Tožena stranka je prepozno odgovorila na tožbo in glede na dejstvo, da je v ugovoru zoper sklep o izvršbi le pavšalno navedla, da ji ni poznan pravni temelj izvršbe, ker verodostojnih listin ni nikoli prejela, je sodišče prve stopnje navedbe tožeče stranke pravilno vključilo v dejstveni substrat sodbe in na tej podlagi utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku.
spor majhne vrednosti – trditvena podlaga – izvedba dokazov – uporaba materialnega prava – pritožbene novote
Materialnega prava, na katero se pritožnica smiselno sklicuje, v postopku sodišče ne more uporabiti, če stranka pred tem ne poda minimuma tistih dejstev, ki na uporabo tega materialnega prava napotujejo.
Sodišču ni treba izvesti dokazov, ki glede na materialno pravo, ki ga je potrebno uporabiti, niso pomembni, saj na končno odločitev ne morejo vplivati tudi, če potrdijo navedbe, v zvezi s katerimi so bili predlagani.
Kadar se stranka sklicuje na predpravdno pobotanje, mora sodišče (med drugim) raziskati, ali sta v pobot uveljavljeni terjatvi obstajali. Tega se ne more razbremeniti sklicujoč se na to, da katera terjatev ni likvidna, za kar se smiselno zavzema tožeča stranka v pritožbi. Ugovor predpravdnega pobota spada med ugovore ugasle pravice in ga sodišče obravnava na isti način, kot če bi toženka ugovarjala plačilo
terjatve. V konkretnem primeru pa sodišču ni bilo treba posebej raziskovati, ali cedirana terjatev obstoji, temveč se je pravilno oprlo na (takrat že) pravnomočno sodbo, ki njen obstoj potrjuje
osebni stečaj – namen postopka osebnega stečaja – ovire za odpust obveznosti – zavrnjen predlog za odpust obveznosti – ni razdelitvene mase – končanje stečajnega postopka
Glede na to, da ni bilo premoženja za poplačilo upnikov, predlog za odpust obveznosti pa je bil pravnomočno zavrnjen, niso obstajale ovire za končanje postopka osebnega stečaja nad dolžnikom.
ZIZ člen 236. ZNP člen 123. ZST-1 tarifna številka 9511.
postopek za delitev stvari v solastnini – civilna delitev – odmera sodne takse – nepravdni postopki – postopek za cenitev in prodajo stvari
V postopku za delitev stvari se po poteku tridesetdnevnega roka iz drugega odstavka 123. člena ZNP na predlog vsakega od udeležencev prodaja po določbah ZIZ opravi v nepravdnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080316
SPZ člen 115, 118. Odlok o oskrbi s pitno vodo člen 18, 18/2, 19, 19/3. ZPP člen 212, 451, 452, 453.
dobava vode – skupno odjemno mesto – pravice in obveznosti na skupnih delih – upravnik – pasivnost upravnika – plačilo obveznosti uporabnin – trditveno ni dokazno breme – ključ delitve – solidarna obveznost – enaki deleži
Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno zaključilo, da je tožeča stranka s tem, ko je račune pošiljala upravniku, privolila, da lahko etažni lastniki svoje obveznosti iz naslova dobavljene vode poravnajo upravniku. Upravnik namreč s tem, ko je bil naslovnik spornih računov, ni prevzel izpolnitve obveznosti, ki bremenijo etažne lastnike.
Obveznost toženih strank je sicer denarna in kot taka deljiva, vendar je treba v konkretnem primeru upoštevati specialno določbo SPZ, ki določa, da etažni lastniki za bremena na skupnih delih odgovarjajo sorazmerno z njihovimi solastniškimi deleži, če zakon ali pogodba ne določa drugače. Ker lahko le zakon ali pogodba določita drugače, Odlok o oskrbi s pitno vodo, na katerega se sklicuje tožeča stranka v okviru navedb, da porabniki vode odgovarjajo nerazdelno solidarno za stroške porabljene vode, ne more biti podlaga za drugačno, solidarno obveznost plačila porabljene vode v obravnavani zadevi.
ZPP člen 154, 154/1, 156, 156/1, 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 296, 296/1, 408, 408/1, 408/2, 409, 409/1.
prekinitev pravdnega postopka – začetek stečajnega postopka – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka – odpust obveznosti – pravni učinki odpusta obveznosti – pravnomočen sklep o odpustu obveznosti – stroški pravdnega postopka – krivdno povzročeni stroški – načelo uspeha – neprijava terjatve v stečajnem postopku
Ker so bile tožencu s pravnomočnim sklepom o odpustu obveznosti odpuščene obveznosti za terjatve upnikov, ki so nastale do 3. 8. 2011, je tožnica v zvezi s pravnomočnim sklepom o odpustu obveznosti izgubila pravico sodno uveljavljati plačilo vtoževane terjatve. Vtoževana terjatev je namreč zapadla v plačilo pred 3. 8. 2011 in ne predstavlja obveznosti, za katero odpust v skladu z drugim odstavkom 408. člena ZFPPIPP ne učinkuje.
Tožnica v postopku ni bila uspešna, ker vtoževane terjatve ni prijavila v stečajnem postopku nad tožencem. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo o stroških pravdnega postopka na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP.