USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084129
URS člen 35, 39. OZ člen 177.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – umik izjave in opravičilo – odvetnik – pravica javnosti do obveščenosti – relativno javna oseba – pričakovana zasebnost – svoboda izražanja
Odvetnik, ki zastopa stranko, ki je vpletena v zadevo, o kateri ima javnost pravico biti obveščena, mora računati s tem, da se bo v tem kontekstu lahko v medijih poročalo tudi o njem. V tem obsegu je namreč relativno javna oseba, zato je njegovo polje pričakovane zasebnosti primerno ožje.
Napoved sodnih postopkov iz ust odvetnika novinarju predstavlja pritisk, zato je novinar o tem lahko pisal in pri tem uporabil besedo „grožnja“. Toženec je namreč vedel, da je tožnik po poklicu odvetnik in ima kot tak vsakodnevno opravka z vodenjem sodnih postopkov, zato je tožnikovo napovedovanje sodnih postopkov lahko razumel kot grožnjo oziroma pritisk na svoje medijsko delo in o tem tudi obvestil javnost.
vročanje sodnih pisanj – osebna vročitev – sporočilo o prispelem pismu – iztek roka za dvig pisanja – vročitev v hišni predalčnik – fikcija vročitve – nastop fikcije vročitve – dan fiktivne vročitve – začetek teka roka za vložitev pritožbe – prepozna pritožba
Nadomestna osebna vročitev je opravljena 15. dan (in ne 16. dan) po dnevu, ko je bilo obvestilo o pošiljki puščeno v hišnem predalčniku.
OZ člen 34, 34/2, 294, 294/2. ZIZ člen 21, 21/1, 215, 215/1.
primernost izvršilnega naslova - določljivost obveznosti - kraj izpolnitve
V izreku opredeljeno obveznost izročitve premičnin tehničnega lesa - kostanja cca 60 m3, ki se nahaja na travniku, je pravilno razumeti v povezavi z obrazložitvijo sodbe, iz katere izhaja, da gre za travnik na dolžnikovem sedežu. Tekom postopka pridobitve izvršilnega naslova o predmetu obveznosti ni bilo nobenega dvoma, kateri les je predmet spora. Kot izhaja iz obrazložitve sodbe, je bilo sporno le njegovo lastništvo. Zadošča, da je predmet določljiv (drugi odstavek 34. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Elementi v sodbi, ki se nanašajo na opredelitev vrste, količine in lokacije lesa dopuščajo njegovo individualizacijo.
zapuščinski postopek - dediščinska tožba - zastaranje
V postopku z zapuščino brez dedičev ne gre za (zakonito) dedovanje, pač pa za poseben način prehoda premoženja, ki je z zapustnikovo smrtjo ostalo brez dedičev, na državo oz. občino. V takem postopku morajo biti morebitni dediči pozvani z oklicem, da se v enem letu zglasijo na sodišču. Dedič, ki se zglasi potem, ko je bila zapuščina izročena občini oz. državi ima pravico zahtevati, da se mu izroči zapuščina oziroma njemu pripadajoči delež. Tožbo mora vložiti v roku, ki je določen v 141. členu ZD.
Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora to odražati tudi navzven (tako imenovani videz nepristranskosti).
Način, kako je sodnik v sodni dvorani pozdravil prvo toženko (ko je vstal izza sodniškega pulta, pristopil samo k njej, ne pa tudi k drugim udeležencem, jo pozdravil po imenu in v tikalni obliki), brez dvoma pomeni (najmanj) neobičajno vedenje sodnika. V konkretnem primeru gre že v načelu za apriorni dvom v sodnikovo postopanje, tako očitna manifestacija poznanstva z eno od toženk pa brez dvoma negativno vpliva na percepcijo nasprotne stranke (pa tudi ostalih toženk) o objektivni nepristranskosti sodišča. Četudi to dejstvo na sodnikovo subjektivno nepristranskost ni vplivalo, je potrebno izključiti vsakršno možnost, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
Ravnanje obtoženca, usmerjeno v prenakazovanje in drobljenje zneska 65.500,00 EUR na več transakcijskih računov družbe, pri različnih bankah, ter pridobivanje oziroma ustvarjanje dokumentacije kot podlage za izkazovanje upravičenih posamičnih nakazil posamičnim prejemnikom, ubiranje nepotrebnih in posrednih poti nakazil do končnega porabnika, zanesljivo pomeni uresničevanja zakonskih znakov kaznivega dejanja pranja denarja.
oporočno dedovanje – razdedinjenje – spor o utemeljenosti razdedinjenja – napotitev na pravdo – napotitev na pravdo zaradi utemeljenosti razdedinjenja – manj verjetna pravica – dokazovanje utemeljenosti razdedinjenja – dokazno breme utemeljenosti razdedinjenja
Kar se tiče odločitve, koga napotiti na pravdo, sta pritožbi spregledali določbo drugega odstavka 43. člena ZD. Določba je jasna in določa izjemo od splošnega pravila iz prvega odstavka 213. člena ZD, po katerem zapuščinsko sodišče napoti na pravdo stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Tehtanje, čigava pravica je manj verjetna, zato v primeru tovrstnega spora ni potrebno.
NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV - CESTE IN CESTNI PROMET
VSM0022836
ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 66. ZJC člen 19, 19/2. ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-9. ZsZ člen 2. ZUreP-1 člen 2, 2/1, 2/1-4, 105, 105/2.
razlastitev nepremičnine - odmera odškodnine - gozdna cesta - kategorizacija - status zemljišč
Sodna praksa je enotna, da je pri določitvi odškodnine za razlaščena zemljišča bistven namen, za katerega se je nepremičnina uporabljala do sprejetja planskega akta, ki je bil podlaga za razlastitev. Pri vprašanju statusa razlaščene nepremičnine je torej odločilna njegova namenska raba.
motenje posesti – pogoji za sodno varstvo posesti – javno dobro – dopustne omejitve v načinu in obsegu splošne rabe – ekonomski interes za posestno varstvo
SPZ v prvem odstavku 19. člena določa, da je javno dobro stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splošna raba), v tretjem odstavku istega člena pa¸ enako kot Ustava RS v prvem odstavku 70. člena, da se na javnem dobru lahko pridobi tudi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon. Glede na naravo in namen posamezne vrste javnega dobra so dopustne omejitve v načinu in obsegu splošne rabe. V konkretnem primeru je odločilno dejstvo prav to, da je toženka prostore in opremo, ki so predmet tožbenega zahtevka, na podlagi pogodb, sklenjenih na podlagi zakona v okviru javno – zasebnega partnerstva dala v posest in upravljanje tožniku. V takem primeru pa tožniku kot upravljalcu zatrjevanega javnega dobra ni mogoče odreči posestnega varstva.
pomoč prava neuki stranki – opozorilo glede pooblaščenca – materialno procesno vodstvo – vabilo na glavno obravnavo – zastopanje po pooblaščencu – pooblaščenci – prosta dokazna ocena – enako varstvo pravic
Sodišče v konkretnem primeru na naroku ni bilo dolžno ponovno opozoriti pritožnika niti na to, da naj si vzame pooblaščenca, saj mu je tako opozorilo že bilo posredovano.
Kot izhaja iz podatkov v spisu, je bil pritožnik o svojih procesnih pravicah in dolžnostih pravilno poučen že z vabilom za glavno obravnavo.
stroški kazenskega postopka - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodne takse za preslikavo listin
V konkretnem primeru je bila kazenska zadeva pravnomočno zaključena, zato oškodovanec ni več udeleženec kazenskega postopka. Res je, da je stranka na podlagi 11. člena ZST-1 oproščena plačila takse v celoti, če je na podlagi odločbe pristojnega organa prejemnica denarne socialne pomoči. Oškodovanec je sedaj stranka v pravdnem postopku, v katerem lahko uveljavlja oprostitev plačila sodnih taks, saj je bil kazenski spis priložen k pravdnemu spisu in je lahko v pravdnem postopku zahteval preslikavo omenjenih listin.
Institut razrešitve upravitelja ni namenjen razrešitvi zaradi vsakršnih kršitev, temveč le za najtežje kršitve. V drugih primerih se uporabijo prekrškovne in disciplinske sankcije.
V postopku razrešitve upravitelja je treba upoštevati tudi namen tega instituta – zagotovitev nemotenega poteka postopka in uresničitev interesov upnikov. Glede na navedeno ni dovolj, da sodišče zgolj ugotovi, da je upravitelj kršil določeno določbo zakona, temveč mora razložiti, ali in kako je ravnanje upravitelja (oziroma njegove opustitve) vplivalo na hitrost postopka (lahko tudi s preobremenjevanjem sodišča s pomanjkljivimi in napačnimi vlogami oziroma z neupoštevanjem navodil sodišča) in s tem na hitro in pravilno uresničitev pravic upnikov.
zemljiškoknjižni postopek - načelo formalnosti - odločanje o vpisih - postopek za določitev pripadajočega zemljišča - zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča - pogoji za dovolitev vpisa - dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige - utemeljenost zahtevka za vpis - zaznamba postopka vzpostavljanja etažne lastnine - smiselna uporaba določb zakona - zaznamba spora - smiselna uporaba določb zakona o zaznambi spora - utemeljenost predloga za uvedbo nepravdnega postopka - neupravičenost presoje utemeljenosti predloga za uvedbo nepravdnega postopka
Res sta pritožnika že v ugovoru opozarjala na odsotnost aktivne legitimacije R.D. za začetek postopka po ZVEtL in res je tudi, da pritožbi priloženi sklep nepravdnega sodišča izkazuje, da je bil predlog R.D. za postopek po ZVEtL, kasneje zavrnjen. Vendar pa zemljiškoknjižno sodišče ni bilo upravičeno presojati morebitne neutemeljenosti predloga za uvedbo nepravdnega postopka.
Materialnopravne pogoje za vpis konkretizira 148. člen ZZK-1. Ta (med drugim) določa, da je vpis mogoče dovoliti, če iz listine izhaja utemeljenost zahtevka in če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen. Brez kakršnekoli listine glede statusa – (ne)obstoja sindikata oziroma pravnega nasledstva predlagateljica ne more računati na uspeh v strogo formalnem zemljiškoknjižnem postopku, kar bo morala upoštevati, ko bo ponovno predlagala vknjižbo pri navedenih nepremičninah.
ZFPPIPP člen 48, 236, 236/3, 237, 237/1, 237/2, 238. ZPP člen 108, 108/4.
začetek stečajnega postopka na upnikov predlog - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - družbenik dolžnika - načelo hitrosti postopka
Stališče, da dolžnik ne more hkrati vložiti ugovora, v katerem bi ugovarjal upnikovemu predlogu, hkrati pa bi predlagal še odložitev odločanja, je pravilno, saj gre za izključujoča se predloga.
V nemogoč položaj tako dolžnika ni postavilo sodišče prve stopnje, temveč kar dolžnik sam. Res je dolžnik sklep o odložitvi odločanja prejel šele po poteku roka za odložitev odločanja. Vendar pa to na tek roka ne vpliva.
Načelo hitrosti postopka je eno od temeljnih načel insolvenčnih postopkov. Tudi o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka je treba odločiti brez nepotrebnega odlašanja. Temu je tudi namenjen relativno kratek rok, za katerega se v skladu z 237. členom ZFPPIPP odloži odločanje o njegovem predlogu. To pa hkrati pomeni, da mora dolžnik nemudoma pristopiti k dejanjem, ki bodo to odložitev odločanja opravičila, preprečiti pa je treba vsakršno zavlačevanje. Z neaktivnostjo dolžnika poteka tega roka pač ni mogoče preprečiti. Ne sodišče prve stopnje ne višje sodišče tega roka ne more podaljšati.
S pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka družbenik dolžnika lahko izpodbija le domnevo o insolventnosti, ne pa tudi obstoja upnikove terjatve.
ZPP člen 214, 214/2, 458, 458/1. OZ člen 3, 9, 9/1.
spor majhne vrednosti – postopkovne posebnosti – pritožbene novote – prosto urejanje obligacijskih razmerij – dolžnost izpolnitve obveznosti – globa za prekršek – odgovornost za plačilo globe
Dogovor o tem, da bo globo za prekršek namesto tožeče stranke plačala tožena stranka, je pravno zavezujoč.