CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – ODVETNIŠTVO
VSL0082198
ZPP člen 70, 70-6, 74, 74/1, 339, 339/2, 339/2-2. ZOdvT tarifna številka 3100. OZ člen 480. ZVPot člen 37c, 37c/3. OZ člen 1.
stvarne napake na nepremičnini – jamčevalni zahtevki – prekluzivni rok – izguba pravic – lex generalis – izločitev sodnika – očitna neutemeljenost zahteve za izločitev – oprava nadaljnjih dejanj – stroški pravdnega postopka – nagrada za postopek – nastanek nagrade
Stališče, da ZVPot ne ureja pravnih posledic stvarnih napak na nepremičninah in da se je zato treba opreti na določbe OZ, je zavzeto v sodbi Vrhovnega sodišča II Ips 68/2012, ki jasno izpostavi stališče, da se določbe ZVPot uporabljajo le v primerih, ko gre za premične stvari, ki so definirane v prvem členu zakona.
ZVKSES ne ureja rokov za sodno uveljavljanje zahtevkov pri jamčevanju za stvarne napake, niti ne odkazuje na ureditev iz ZVPot. Glede na to, da se ZVPot uporablja v primerih, ko je govora o premičnih stvareh, ZVKSES pa se nanaša na nepremičnine, tudi ni moč pritrditi pritožbenemu razlogovanju, da ZVPot v razmerju do ZVKSES predstavlja lex generalis. Kadar obligacijsko razmerje ni urejeno v drugem zakonu, se uporabljajo določbe zakonika glede vprašanj, ki v drugem zakonu niso urejena, saj zakonik vsebuje temeljna načela in splošna pravila za vsa obligacijska razmerja. To pa pomeni, da v danem primeru ni mogoče govoriti o pravni praznini, ki bi jo bilo treba zapolniti z uporabo 37.c. člena ZVPot. Bistveni razlikovalni znak med ZVPot in ZVKSES je, da se slednji nanaša na nepremičnine. Ker gre za bistveno večjo vrednost, se tudi od kupcev pričakuje, da bo njihovo ravnanje skrbnejše.
Nagrada nastane že s sprejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek.
SPZ člen 217, 217/1. ZTLR člen 54, 54/1, 54/2. ODZ paragraf 1460 – 1464, 1479.
priposestvovanje stvarne služnosti - nasprotovanje lastnika služeče stvari
Nasprotovanje izvrševanju služnosti je podano vedno, kadar lastnik služečega zemljišča jasno in nedvoumno, z besedami ali dejanji, da vedeti tistemu, ki naj bi služnost priposestvoval, da se z izvrševanjem služnostnih upravičenj ne strinja in jih ne dovoljuje. Za nasprotovanje se torej ne zahteva vložitev pravnega sredstva.
OZ člen 9, 82, 82/1, 82/2, 104, 104/1, 104/2, 105, 105/3.
razlaga pogodbe – jasno pogodbeno določilo – skupen namen pogodbenih strank – razveza pogodbe – rok kot bistvena sestavina pogodbe
Glede na to, da sta pravdni stranki ponudili različni razumevanji pogodbenega določila, vsako od razumevanj pa ima oporo v besedilu pogodbe, je zmoten zaključek sodbe, da je vsebina pogodbe jasna in ne potrebuje razlage.
pogodba o terminski prodaji – nakupu vrednostnih papirjev – namen pogodbenih strank – pridobivanje donosov med nakupno in prodajno vrednostjo obveznic – sklepčnost tožbenega zahtevka – ničnost – izpodbojnost – prevara – pravočasno navajanje dejstev – prekluzija
V teoriji kot tudi v sodni praksi je že dolgo časa uveljavljeno stališče o kakovostni razliki med zahtevkom za razveljavitev pogodbe (oblikovalni zahtevek) in zahtevkom za ugotovitev ničnosti pogodbe (ugotovitveni zahtevek).
Iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja, da bi bila toženka seznanjena z obveznostjo končnega nakupa obveznic, zato ji ni mogoče očitati prevare pri sklepanju kupoprodajne pogodbe.
vmesna sodba – odškodninska odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti – objektivna odgovornost – imetnik nevarne stvari – letalo – letalska nesreča – razbremenitev objektivne odgovornosti – nepričakovanost dejanja – nezmožnost izogniti se posledicam – dejanje oškodovanca – prispevek oškodovanca – deljena odgovornost – domneva vzročnosti
Sodna praksa postavlja pred imetnika nevarne stvari ali obratovalca nevarne dejavnosti ostre in zahtevne pogoje za popolno razbremenitev objektivne odgovornosti oz. za izpodbitje domneve vzročnosti. Iz utrjene prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da morajo biti pogoji za oprostitev odgovornosti – nepričakovanost dejanja, nezmožnost izogniti se njegovim posledicam, dejanje oškodovanca – podani hkrati. Nepričakovanost škodnega dogodka se presoja po najstrožjem merilu – merilu skrajne skrbnosti (ali je bilo oškodovančevo dejanje pričakovano za posebej skrbno objektivno odgovorno osebo). V sfero objektivno odgovornega imetnika nevarne stvari sodijo tudi nepremišljena, neprevidna ali celo nerazumna ravnanja oškodovancev, skratka ravnanja, ki bi se jim v življenju razumen človek izognil zato, da se ne bi po nepotrebnem izpostavljal nevarnostim.
upravnik - stroški upravljanja - stroški obratovanja - poslovna stavba - delitev stroškov - zadostna večina za sprejem odločitve - obveznosti etažnih lastnikov - posel rednega upravljanja - posel izrednega upravljanja - ključ delitve stroškov - pogodba o medsebojnih razmerjih - razmerja med etažnimi lastniki - načelo enotnosti glavne obravnave
Dogovor o ključu delitve stroškov, ki bremenijo etažne lastnike, predstavlja materijo pogodbe o medsebojnih razmerjih. Za sprejem takšnega dogovora se zahteva soglasje solastnikov, če se odstopa od zakonsko predvidene ureditve 115. člena SPZ. Odstop od zakonske ureditve pa sam po sebi predstavlja poseg v lastninska upravičenja etažnih lastnikov, zato je zaradi zagotavljanja varstva njihove lastninske pravice o tem dopustno odločati le s soglasjem.
OZ člen 34, 34/2, 294, 294/2. ZIZ člen 21, 21/1, 215, 215/1.
primernost izvršilnega naslova - določljivost obveznosti - kraj izpolnitve
V izreku opredeljeno obveznost izročitve premičnin tehničnega lesa - kostanja cca 60 m3, ki se nahaja na travniku, je pravilno razumeti v povezavi z obrazložitvijo sodbe, iz katere izhaja, da gre za travnik na dolžnikovem sedežu. Tekom postopka pridobitve izvršilnega naslova o predmetu obveznosti ni bilo nobenega dvoma, kateri les je predmet spora. Kot izhaja iz obrazložitve sodbe, je bilo sporno le njegovo lastništvo. Zadošča, da je predmet določljiv (drugi odstavek 34. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Elementi v sodbi, ki se nanašajo na opredelitev vrste, količine in lokacije lesa dopuščajo njegovo individualizacijo.
Takse stranke, ki je bila plačila taks oproščena, in je v postopku delno ali v celoti uspela, mora plačati njen nasprotnik. Stranka, ki je bila plačila sodne takse oproščena, stroškov taks ni imela in jih ne more uveljavljati od nasprotne stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00000111
OZ člen 631. ZFPPIPP člen 46, 282, 282/1, 282/2, 300, 300/4. ZPP člen 286.
neposredni zahtevek podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredni zahtevki podizvajalcev do naročnika - stečaj podjemnika - obračun zakonskih zamudnih obresti - zapadlost terjatve - višina terjatve - pravna narava zahtevka - sui generis zahtevek - prijava terjatve v stečajnem postopku - prerekana terjatev - tožba za ugotovitev obstoja prerekane terjatve - prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika - pravočasnost trditev in dokaznih predlogov
Vprašanje, ali ima začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem kakršenkoli vpliv na uveljavljanje zahtevkov podizvajalcev do naročnikov (po 631. členu OZ), je v pravni teoriji sporno.
Za odgovor na navedeno vprašanje je treba najprej ugotoviti, kakšna je pravna narava neposrednih zahtevkov podizvajalcev. Tudi v zvezi s tem je mnenje teorije deljeno.
Višje sodišče se pridružuje stališčem, da se pravna narava obravnavanega instituta najbolj približuje institutu zakonite cesije. Nesporno je namreč, da z uveljavitvijo neposrednega zahtevka podizvajalec stopi v pravno razmerje, ki pred tem ni obstajalo - torej v razmerje z naročnikom. Pomembna posledica, ki s tem nastane je, da naročnik po uveljavitvi zahtevka svoje obveznosti ne sme več izpolniti prvotnemu upniku (glavnemu izvajalcu oziroma podjemniku). Ta tudi ni (več) upravičen zahtevati izpolnitve. Po naravi stvari to pomeni, da ne more biti nosilec terjatve do naročnika, iz česar sledi, da te terjatve nima več. Ker se z istim zahtevkom vzpostavi terjatev podizvajalca do naročnika, je logično, da je terjatev podizvajalca stopila na mesto terjatve podjemnika. Ker se terjatev nanaša na plačilo za isto delo, sledi nadaljnji logičen sklep, da gre pri terjatvi podizvajalca, uveljavljeni z neposrednim zahtevkom, za isto terjatev, ki se od terjatve podjemnika razlikuje le glede nosilca. Položaj, ko ista terjatev preide iz enega nosilca na drugega, pa v celoti ustreza položaju cesije.
S prehodom terjatve do naročnika od glavnega izvajalca na podizvajalca torej nastane novo pravno razmerje (med podizvajalcem in naročnikom). Začetek stečajnega postopka lahko vpliva le na terjatve upnikov do stečajnega dolžnika (v našem primeru torej na terjatve podizvajalcev do glavnega izvajalca), ne more pa vplivati na terjatve upnikov do tretjih oseb. Za pridobitev neposrednega zahtevka podizvajalca zato tudi ni pomembno, ali so se predpostavke iz 631. člena OZ (vključno s podajo zahteve) izpolnile pred ali po začetku stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem.
Kljub zgoraj navedeni obrazložitvi pa neposredni zahtevki ne predstavljajo povsem tipične zakonite cesije. Gre za svojevrsten (sui generis) zahtevek, ki v stečajnem postopku pripelje do podobne situacije, kot nastane v primeru obstoja ločitvenih pravic, ki se lahko uveljavljajo zunajsodno (da se neposredni zahtevek podizvajalca lahko uveljavi zunajsodno, torej da za njegovo uveljavitev ni potrebna sodna intervencija, izhaja že iz določbe 631. člena OZ). V takšnih primerih ločitveni upnik zadrži pravico opraviti zunajsodno prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, tudi po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom (prvi odstavek 282. člena ZFPPIPP). Ločitvene pravice in z njo zavarovane terjatve mu v stečajnem postopku ni treba prijaviti (drugi odstavek istega člena). Iz navedenega pa ne izhaja, da zavarovane terjatve ne bi smel prijaviti. Tako tudi v obravnavanem primeru to še ne pomeni, da po postavitvi neposrednega zahtevka podizvajalca glavni izvajalec slednjemu ne bi več smel izpolniti.
Pri sklenitvi zavarovalne pogodbe na tuj račun je nerelevantno, ali je zavarovalec (lastnik) pogodbo sklenil s pooblastilom ali brez pooblastila zavarovanca (najemnika), saj pogodba ni sklenjena v njegovem imenu, ampak jo kot pogodbena stranka sklepa zavarovalec.
Zapis zavarovanca v pogodbo oziroma v polico ni nujen. Pogodbeni stranki sta dve, to sta zavarovalec in zavarovalnica, zavarovan pa je interes tretjega. Tretji je na podlagi takšne pogodbe upravičen, če vanjo privoli.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079316
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 15, 29, 29a, 57, 272, 272/2, 272/2-2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - dokazni standard verjetnosti - ugovor - kontradiktornost postopka - pravica do izjave - zaslišanje stranke
Če tožena stranka v ugovornem postopku neko v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjevano dejstvo prereka, zgolj pavšalna trditev o obstoju tega dejstva ne zadostuje za zaključek sodišča o njegovi izkazanosti s stopnjo verjetnosti. Upoštevati mora vse relevantne trditve strank o dejstvih, do trenutka odločanja v spis vložene dokaze in izvedbo kakšnih dokazov sta za dokazovanje zatrjevanih dejstev še predlagali stranki. Na podlagi presoje vsega navedenega nato sodišče oceni, katera zatrjevana pravno relevantna dejstva so verjetnejša. V primeru, ko stranki dejstva zatrjujeta, ne ponudita pa za njih listinskih dokazov, vsaj ena stranka pa predlaga svoje zaslišanje, ga mora sodišče izvesti.
ustna oporoka – razglasitev ustne oporoke – sklep o veljavnosti ustne oporoke – pravnomočnost sklepa – pravica do nujnega deleža – pozneje najdeno premoženje – dodaten sklep o dedovanju – dopolnilni sklep o dedovanju
Sklep o veljavnosti ustne oporoke je pravnomočen in veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku tako, da ni več dopustno razpravljati o tem vprašanju. Čim pa je sklep pravnomočen, dediči, ki se pritožujejo pa so dediči drugega in tretjega dednega reda, nimajo pravice uveljavljati nujnega deleža in s tem v zvezi jim tudi ne gre pravica do dedovanja spornega premoženja. Sporno denarna sredstva so obstajala že v času izdaje sklepa o dedovanju, tako da ne gre za naknadno najdeno premoženje, kar je pogoj za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, temveč gre za dopolnilni sklep.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49.
izvedenec - nagrada izvedenca - dodatna dokumentacija
Zatrjevanje, da dodatna dokumentacija ni mogla znašati od 100 do 200 strani, hkrati pa tudi, da dodatno zbiranje niti ni bilo potrebno, je ne le protislovno, ampak tudi povsem splošno in že zato neupoštevno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA
VSL0079382
OZ člen 73, 88, 88/1.
občina – zastopanje – civilnopravna razmerja – zastopanje občine – župan – prekoračitev pooblastila – lokalna samouprava – prostorsko urejanje – predmet obveznosti – nasprotovanje prisilnim predpisom – nedopusten predmet obveznosti – neveljavnost pogodb – ničnost – delna ničnost
Župan predstavlja in zastopa občino. To njegovo upravičenje temelji na zakonu, zato ga ni mogoče obravnavati kot osebo brez pooblastil, kar izključuje presojo spora na podlagi 73. člena OZ.
Prostorske akte sprejema Občinski svet, župan pa ne more pogodbeno prevzeti obveznosti iz pristojnosti Občinskega sveta ali ga veljavno zavezati k sprejemu aktov določene vsebine. Predmet obveznosti, dogovorjene med strankama, je torej nedopusten, ker je v nasprotju s prisilnimi predpisi. Pogodba je zato v tem delu nična.
pogoji za izdajo začasne odredbe - vpis lastninske pravice na podlagi sodbe - nevarnost
Vpis lastninske pravice na podlagi sodbe sodišča kot pravno zavezujočem aktu državnega organa ne more pomeniti protipravnega ravnanja, iz katerega bi lahko sklepali na nevarnost, da bo uveljavitev nedenarne terjatve izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila za druge nepremičnine onemogočena ali precej otežena (prva alineja drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Takšna pravnomočna sodna odločba zavezuje stranke in sodišče vse dotlej, dokler ta v zakonitem postopku ni razveljavljena, česar pa upnika nista zatrjevala.
Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih (Rimska konvencija) člen 3, OZ člen 375, 375/1, 375/2. ZN člen 4. ZIZ člen 17, 40, 40/1. ZPotK člen13, 13/5, 21, 21/1. ZPP člen 286a.
obrestovanje obresti - neposredno izvršljiv notarski zapis - materialno procesno vodstvo
V obsegu obrestovanja obresti upnik nima izvršilnega naslova, saj ima notarski zapis učinek izvršilnega naslova le glede obveznosti, za katere je dovoljena poravnava (4. člen Zakona o notariatu - v nadaljevanju ZN), ta pa ni dovoljena o ničnem pravnem poslu (drugi odstavek 1057. člena OZ), torej tudi ne o obveznosti, ki je nedopustna, ker nasprotuje prisilnim predpisom (35. v zvezi 37. členom OZ).
predhodni preizkus tožbe – vrednost spornega predmeta – določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi – več zahtevkov – dopolnitev tožbe – nedenarni zahtevek – zavrženje tožbe
Ker tožeča stranka zoper toženo stranko uveljavlja več zahtevkov, ki se ne nanašajo na denarni znesek in se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago, tožena stranka pa kljub pozivu sodišča, naj navede vrednost spora za vsak posamezen zahtevek, tako ni postopala, saj ni navedla vrednosti spora v delu zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa s 15. 4. 2003, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je tožbo tožeče stranke v tem delu zavrglo.
Neprava stvarna služnost se vedno ustanovi v korist določene osebe in ne v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine.
Res je sicer, da izvrševanje stvarne služnosti, saj ni ustanovljena le v korist določene osebe, ni omejeno le na lastnika gospodujočega zemljišča, vendar pa njeno izvrševanje omejujejo potrebe tega zemljišča. Hoja in vožnja preko služeče nepremičnine, ki se izvaja (čeprav s prehodom preko gospodujoče nepremičnine) zaradi potreb drugih nepremičnin, je, če zanjo ni izkazana ustrezna (druga) pravna podlaga, nedopustna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0084137
ZPVAS člen 8, 10. ZDen člen 44, 44/3.
odškodnina – denacionalizacija – odškodnina zaradi zaplembe premoženja – vrnitev premoženjskih pravic – agrarna skupnost – aktivna legitimacija – višina odškodnine – vrednost podržavljenega premoženja
ZPVAS je tako kot ZDen tranzicijski predpis, katerega namen je bil dopolnitev nedosledne ureditve v primerih, ko so bile premoženjske pravice odvzete neposredno agrarnim skupnostim in ne njihovim članom. Ob upoštevanju dejstva, da so bile agrarne skupnosti vzpostavljene zaradi vrnitve premoženja, je tudi agrarna skupnost aktivno stvarno legitimirana za zahtevek po 10. členu ZPVAS.