Neprava stvarna služnost se vedno ustanovi v korist določene osebe in ne v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine.
Res je sicer, da izvrševanje stvarne služnosti, saj ni ustanovljena le v korist določene osebe, ni omejeno le na lastnika gospodujočega zemljišča, vendar pa njeno izvrševanje omejujejo potrebe tega zemljišča. Hoja in vožnja preko služeče nepremičnine, ki se izvaja (čeprav s prehodom preko gospodujoče nepremičnine) zaradi potreb drugih nepremičnin, je, če zanjo ni izkazana ustrezna (druga) pravna podlaga, nedopustna.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082147
OZ člen 15, 41. ZNP člen 44. ZPP člen 8.
posojilna pogodba – ničnost – izjava volje – poslovna sposobnost – odvzem poslovne sposobnosti – sposobnost razsojanja – postavitev izvedenca – depresija – dokazna ocena
Izjava volje osebe, ki zaradi svojega psihofizičnega stanja ni sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi, nima pravnih učinkov. Pravni posel, ki ga sklene taka oseba, je ničen, čeprav osebi (še) ni bila odvzeta poslovna sposobnost. Treba je na podlagi ugotovljenih dejanskih okoliščin primera presoditi, ali je imela oseba takrat, ko je podala izjavo, sposobnost razsojanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071133
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 424. ZPP člen 214, 214/2, 286a, 286a/5, 339, 339/2, 339/2-8, 358.
prevzem odvetniške pisarne – izplačilo izterjanih terjatev za tekoče zadeve – razlaga pogodbe – odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve – neopredelitev do trditev – prekluzija – neizvedba dokazov – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odprava procesne kršitve na pritožbeni seji
Skladno s 424. členom OZ odstopnik odgovarja za izterljivost odstopljene terjatve le, če je bilo to dogovorjeno, zato tožnici za izterljivost terjatve nista odgovarjali.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – prometna nesreča – bodoča škoda – nova škoda – škoda zajeta v izvensodni poravnavi – izvedensko mnenje
Novo škodo je treba razumeti kot škodo, ki izvira iz istega škodnega dogodka, pa v času sojenja oziroma sklenitve poravnave ni bilo gotovo ali bo nastala in če bo, kakšen bo njen obseg.
USTAVNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081547
URS člen 22. ZFPPIPP člen 14, 14/4, 14/5, 150, 152, 221b, 221d, 235, 235/2, 236, 239, 239/2, 241, 241/2, 241/2-5. ZPP člen 11, 11/2.
insolventnost – neizpodbojna domneva – predlog za začetek stečajnega postopka – postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave – nastanek pravnih posledic prisilne poravnave – prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave – rok za odločitev o začetku stečajnega postopka – zloraba procesnih pravic – namen zavlačevanja postopka – enako varstvo pravic
Vsako odlašanje z začetkom stečajnega postopka v primeru, ko dolžnik delavcem že nekaj časa ne izplačuje plač, davkov in prispevkov, ogroža njihovo eksistenco. Delavci, ki ne prejemajo plače, ne morejo uveljaviti niti minimalnih pravic v razmerju do jamstvenega sklada. Nad insolventnim dolžnikom, ki ne izkazuje možnosti uspešnega finančnega prestrukturiranja, je smiselno čim prej začeti stečajni postopek in omogočiti vsaj delno poplačilo upnikom.
Smisel dolžnikovega ugovora zoper predlog za začetek stečajnega postopka je zatrjevanje dolžnikove solventnosti ali da upnikova terjatev ne obstaja (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP), ne priznavanje katerega od navedenih dejstev. Če je dolžnik že ob prejemu predloga za začetek stečajnega postopka priznaval insolventnost, bi ravnal pošteno le, če bi v roku 15 dni po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka insolventnost priznal in zahteval, naj sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka v skladu z določbami 236. člena ZFPPIPP.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081809
OZ člen 59, 59/2, 83, 239, 239/1. ZPP člen 8, 214, 214/2, 337, 337/1.
prodaja stanovanja – primerljivo stanovanje – cena kvadratnega metra – znižanje cene – pogoji in njihov učinek – odložni pogoj – izpolnitev obveznosti – razlaga pogodbe – nejasna določila v posebnih primerih – nedovoljene pritožbene novote – dokazna ocena
Tožena stranka se je s pogodbo zavezala ob znižanju oglaševanih cen primerljivih stanovanj (negotovo pravno dejstvo) opraviti izpolnitveno dejanje (vračilo dela – razlike – kupnine). Ob nastopu dogovorjenega pogoja imata tožnici pravico terjati toženo stranko, da opravi izpolnitveno ravnanje, h kateremu se je pogodbeno zavezala.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084129
URS člen 35, 39. OZ člen 177.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – umik izjave in opravičilo – odvetnik – pravica javnosti do obveščenosti – relativno javna oseba – pričakovana zasebnost – svoboda izražanja
Odvetnik, ki zastopa stranko, ki je vpletena v zadevo, o kateri ima javnost pravico biti obveščena, mora računati s tem, da se bo v tem kontekstu lahko v medijih poročalo tudi o njem. V tem obsegu je namreč relativno javna oseba, zato je njegovo polje pričakovane zasebnosti primerno ožje.
Napoved sodnih postopkov iz ust odvetnika novinarju predstavlja pritisk, zato je novinar o tem lahko pisal in pri tem uporabil besedo „grožnja“. Toženec je namreč vedel, da je tožnik po poklicu odvetnik in ima kot tak vsakodnevno opravka z vodenjem sodnih postopkov, zato je tožnikovo napovedovanje sodnih postopkov lahko razumel kot grožnjo oziroma pritisk na svoje medijsko delo in o tem tudi obvestil javnost.
parkirni prostor – pomožni stanovanjski prostor – neločljiva povezanost s stanovanjem – predmet kupoprodajne pogodbe – lastninjenje stanovanj
Vprašanje, ali je parkirni prostor sestavni del stanovanja, je odvisno od okoliščin primera. V predmetni zadevi ugotovljene okoliščine nudijo zadostno podlago za zaključek, da je bil že ob pridobitvi stanovanjske pravice na stanovanju (1986), pa tudi ob odkupu stanovanja v procesu lastninjenja (kupoprodajna pogodba z dne 6. 11. 1991), predmet kupoprodajne pogodbe tudi parkirni prostor, čeprav slednji v njej ni izrecno naveden.
OZ člen 34, 34/2, 294, 294/2. ZIZ člen 21, 21/1, 215, 215/1.
primernost izvršilnega naslova - določljivost obveznosti - kraj izpolnitve
V izreku opredeljeno obveznost izročitve premičnin tehničnega lesa - kostanja cca 60 m3, ki se nahaja na travniku, je pravilno razumeti v povezavi z obrazložitvijo sodbe, iz katere izhaja, da gre za travnik na dolžnikovem sedežu. Tekom postopka pridobitve izvršilnega naslova o predmetu obveznosti ni bilo nobenega dvoma, kateri les je predmet spora. Kot izhaja iz obrazložitve sodbe, je bilo sporno le njegovo lastništvo. Zadošča, da je predmet določljiv (drugi odstavek 34. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Elementi v sodbi, ki se nanašajo na opredelitev vrste, količine in lokacije lesa dopuščajo njegovo individualizacijo.
V pravdni zaradi ugotovitve obstoja služnosti hoje in vožnje je bistveno, na kakšen način in v kakšnem obdobju je tožeča stranka služnostno pot dejansko uporabljala. Ni pomembno, kar kot ključno izpostavlja pritožba, da ima zemljišče tožečih strank neposredno potno navezavo na javno pot. Prepoved uporabe tega priključka (v letu 2014) potrjuje trditve tožnikov, da sta z družino, v izogib nevarnemu odseku, uporabljala sporno služnostno pot.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082155
ZIZ člen 272, 272/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 32.
predlog za izdajo začasne odredbe – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – motenje posesti – spor zaradi motenja posesti – kršitev načela kontradiktornosti – prednostna zadeva – sila
Glede na to, da je pravda zaradi motenja posesti prednostna zadeva in da je od vložitve tožbe sedaj minilo že skoraj štiri mesece ter ob dejstvu, da se dokazni predlogi za predlog za izdajo začasne odredbe in v zvezi s tožbenim zahtevkom večinoma prekrivajo, bi bilo smiselno nemudoma razpisati narok za sočasno obravnavanje predloga za začasno odredbo in prvi narok za glavno obravnavo. Nato pa, odvisno od izida dokaznega postopka (in upoštevaje, da je od domnevnega motenja preteklo že skoraj pet mesecev) bodisi ločeno odločiti o predlogu za izdajo začasne odredbe bodisi o njem odločiti v končni odločbi.
ZFPPIPP člen 103, 356, 388, 388/1, 388/1-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 22.
postopek osebnega stečaja - fiduciarni denarni račun upravitelja - zaključek osebnega stečaja brez razdelitve upnikom - izplačila za stroške stečajnega postopka - pavšalni znesek za kritje drugih stroškov - vrnitev predujma - odobreni stroški iz predračuna - določitev predračuna stroškov stečajnega postopka
V primeru postopka osebnega stečaja, ki se konča brez razdelitve upnikom, je upravitelj upravičen (tudi) do povrnitve pavšalnega zneska za kritje drugih stroškov v višini 473,50 EUR.
Upravitelj bi bil dolžan s fiduciarnega denarnega računa v konkretnem primeru vrniti predujem na račun sodišča le, če bi ta presegal višino odobrenih stroškov iz predračuna.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0058635
OZ člen 467, 488, 488/1. ZIZ člen 192, 192/1.
črna gradnja - prodaja nepremičnine - prisilna javna dražba - sklep o izročitvi - odgovornost za napake - kršitev pravil o dražbi
Prodaja stavbe, zgrajene brez ustreznih dovoljenj, ne pomeni kršitve pravil o dražbi, zaradi katere bi lahko kupec naknadno zahteval razveljavitev sklepa o izročitvi nepremičnine, sklepa o domiku ter javne dražbe.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079316
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 15, 29, 29a, 57, 272, 272/2, 272/2-2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - dokazni standard verjetnosti - ugovor - kontradiktornost postopka - pravica do izjave - zaslišanje stranke
Če tožena stranka v ugovornem postopku neko v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjevano dejstvo prereka, zgolj pavšalna trditev o obstoju tega dejstva ne zadostuje za zaključek sodišča o njegovi izkazanosti s stopnjo verjetnosti. Upoštevati mora vse relevantne trditve strank o dejstvih, do trenutka odločanja v spis vložene dokaze in izvedbo kakšnih dokazov sta za dokazovanje zatrjevanih dejstev še predlagali stranki. Na podlagi presoje vsega navedenega nato sodišče oceni, katera zatrjevana pravno relevantna dejstva so verjetnejša. V primeru, ko stranki dejstva zatrjujeta, ne ponudita pa za njih listinskih dokazov, vsaj ena stranka pa predlaga svoje zaslišanje, ga mora sodišče izvesti.
POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – ODZ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071102
ZTLR člen 25. ODZ paragraf 943. ZD člen 32. ZPP člen 7.
ustna darilna pogodba – dogovor o skupni gradnji – dobra vera – dobroverna posest – priposestvovanje – trditvena podlaga – da mihi factum, dabo tibi ius
V skladu s pravili ODZ je lahko veljavna tudi ustno sklenjena darilna pogodba, če je bilo darilo dejansko izročeno, vendar pa to ne pomeni, da zadostuje že zgolj obdarovančeva izjava o tem, da je šlo za darilo. Zgolj posest nepremičnine še ne kaže na to, da je bila darilna pogodba „sklenjena in izvršena“.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079381
SPZ člen 24, 24/1, 92, 92/1. OZ člen 20, 20/1, 190, 190/1, 198. ZPP člen 2, 2/1, 311, 311/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14.
varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – posest – neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporaba brez pravnega naslova – uporabnina – obresti – povrnitev vlaganj – obogatitveno načelo – odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Če pride do premika premoženja na podlagi pogodbe, ni neupravičene pridobitve in podlage za uporabo 190. člena OZ.
pogodba o terminski prodaji – nakupu vrednostnih papirjev – namen pogodbenih strank – pridobivanje donosov med nakupno in prodajno vrednostjo obveznic – sklepčnost tožbenega zahtevka – ničnost – izpodbojnost – prevara – pravočasno navajanje dejstev – prekluzija
V teoriji kot tudi v sodni praksi je že dolgo časa uveljavljeno stališče o kakovostni razliki med zahtevkom za razveljavitev pogodbe (oblikovalni zahtevek) in zahtevkom za ugotovitev ničnosti pogodbe (ugotovitveni zahtevek).
Iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja, da bi bila toženka seznanjena z obveznostjo končnega nakupa obveznic, zato ji ni mogoče očitati prevare pri sklepanju kupoprodajne pogodbe.
sodna določitev meje - zadnja mirna posest - domneva soglasja s potekom predlagane meje
Kadar katerikoli izmed udeležencev sproži sodni postopek, presumpcija poteka meje iz četrtega odstavka 39. člena ZEN ne velja več, temveč mejo določi sodišče po kriterijih, ki jih določa 77. člen SPZ.