sodna določitev meje - zadnja mirna posest - domneva soglasja s potekom predlagane meje
Kadar katerikoli izmed udeležencev sproži sodni postopek, presumpcija poteka meje iz četrtega odstavka 39. člena ZEN ne velja več, temveč mejo določi sodišče po kriterijih, ki jih določa 77. člen SPZ.
podjemna pogodba – ugovor znižanja plačila – jamčevanje za napake – nepravilna izpolnitev – neizpolnitev – kdaj od pogodbe ni mogoče odstopiti – trditvena podlaga – sklepčnost ugovora
Na neizpolnitev oziroma delno neizpolnitev se praviloma lahko sklicuje le stranka, ki del ni prevzela oziroma jih ni prevzela v celoti, neizpolnjeni del pa predstavlja bistven oziroma vsaj pomemben del pogodbenega predmeta.
Ker pogodbe zaradi neizpolnitve neznatnega dela obveznosti ni mogoče razdreti (110. člen OZ), se manjša neizpolnitev obravnava kot stvarna napaka.
Vsa odločilna dejstva, ki omogočajo preizkus pravočasnosti grajanja in uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov, je treba vključiti v trditveno podlago.
Ugovor znižanja plačila je povsem samostojen zahtevek, ki ga mora stranka konkretizirati in utemeljiti in ga ne definira zahtevek tožeče stranke po plačilu preostanka del.
OZ člen 34, 34/2, 294, 294/2. ZIZ člen 21, 21/1, 215, 215/1.
primernost izvršilnega naslova - določljivost obveznosti - kraj izpolnitve
V izreku opredeljeno obveznost izročitve premičnin tehničnega lesa - kostanja cca 60 m3, ki se nahaja na travniku, je pravilno razumeti v povezavi z obrazložitvijo sodbe, iz katere izhaja, da gre za travnik na dolžnikovem sedežu. Tekom postopka pridobitve izvršilnega naslova o predmetu obveznosti ni bilo nobenega dvoma, kateri les je predmet spora. Kot izhaja iz obrazložitve sodbe, je bilo sporno le njegovo lastništvo. Zadošča, da je predmet določljiv (drugi odstavek 34. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Elementi v sodbi, ki se nanašajo na opredelitev vrste, količine in lokacije lesa dopuščajo njegovo individualizacijo.
upravnik - stroški upravljanja - stroški obratovanja - poslovna stavba - delitev stroškov - zadostna večina za sprejem odločitve - obveznosti etažnih lastnikov - posel rednega upravljanja - posel izrednega upravljanja - ključ delitve stroškov - pogodba o medsebojnih razmerjih - razmerja med etažnimi lastniki - načelo enotnosti glavne obravnave
Dogovor o ključu delitve stroškov, ki bremenijo etažne lastnike, predstavlja materijo pogodbe o medsebojnih razmerjih. Za sprejem takšnega dogovora se zahteva soglasje solastnikov, če se odstopa od zakonsko predvidene ureditve 115. člena SPZ. Odstop od zakonske ureditve pa sam po sebi predstavlja poseg v lastninska upravičenja etažnih lastnikov, zato je zaradi zagotavljanja varstva njihove lastninske pravice o tem dopustno odločati le s soglasjem.
V pravdni zaradi ugotovitve obstoja služnosti hoje in vožnje je bistveno, na kakšen način in v kakšnem obdobju je tožeča stranka služnostno pot dejansko uporabljala. Ni pomembno, kar kot ključno izpostavlja pritožba, da ima zemljišče tožečih strank neposredno potno navezavo na javno pot. Prepoved uporabe tega priključka (v letu 2014) potrjuje trditve tožnikov, da sta z družino, v izogib nevarnemu odseku, uporabljala sporno služnostno pot.
Lečeči zdravnik je ugotovil, da obtoženec zaradi zdravstvenega stanja ni sposoben za pridržanje, zato je bil ta hospitaliziran. V času hospitalizacije pa odvzem prostosti obtožencu ali pridržanje po 157. členu ZKP objektivno nista bila izvedljiva. Da je bil obtoženec v času hospitalizacije po 24-urnim nadzorom policistov, na to ne vpliva. Zato za policiste ni nastopila dolžnost po šestih urah v pisni obliki z odločbo obvestiti o razlogih za odvzem prostosti (šesti odstavek 157. člena ZKP), niti obtoženca poučiti o pravicah po prvem odstavku 4. člena ZKP. Ker v času hospitalizacije od obtoženca niso zbirali obvestil, ga niso bili dolžni poučiti o pravicah iz četrtega odstavka 148. člena ZKP.
ZFPPIPP člen 354, 354/1, 355, 355/2, 355/2-9, 389, 389/2, 389/2-2, 389/3, 389/4, 401, 401/1, 401/1-1. ZIZ člen 102, 102/1.
osebni stečaj – dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem – stečajna masa – plačila v breme stečajne mase – stroški stečajnega postopka – vrste stroškov stečajnega postopka – potni stroški dolžnika za prevoz na delo – specifikacija stroškov – nujni stroški – posebna pravila o stečajni masi
Pritožnik s svojo zaposlitvijo prispeva k oplemenitvi stečajne mase za poplačilo njegovih upnikov. Pritrditi je zato pritožniku, da svojih obveznosti do delodajalca, ki jih ima kot zaposlena oseba po 1. točki prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP, ne more izpolnjevati brez nujnih stroškov prevoza na delo, z njihovim plačilom iz razpoložljivega obsega sredstev, ki mu preostanejo, pa je ogroženo tudi njegovo preživljanje. Stroške prevoza na delo, ki mu v zvezi s tem nastajajo v teku stečajnega postopka je zato treba opredeliti kot nujne stroške stečajnega postopka v smislu prvega odstavka 354. člena v zvezi z 9. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP, o čemer se je večkrat že opredelila tudi sodna praksa.
Vendar pa bo moral pritožnik predlog za plačilo stroškov prevoza na delo iz stečajne mase vložiti posebej za vsak mesec, ga zneskovno specificirati in tudi ustrezno obrazložiti ter izkazati nastale stroške prevoza na delo za vsako obdobje posebej. Le tako bo mogoče presojati utemeljenost njegovega predloga za povračilo stroškov prevoza na delo in njihovo izplačilo kot stroškov stečajnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0084137
ZPVAS člen 8, 10. ZDen člen 44, 44/3.
odškodnina – denacionalizacija – odškodnina zaradi zaplembe premoženja – vrnitev premoženjskih pravic – agrarna skupnost – aktivna legitimacija – višina odškodnine – vrednost podržavljenega premoženja
ZPVAS je tako kot ZDen tranzicijski predpis, katerega namen je bil dopolnitev nedosledne ureditve v primerih, ko so bile premoženjske pravice odvzete neposredno agrarnim skupnostim in ne njihovim članom. Ob upoštevanju dejstva, da so bile agrarne skupnosti vzpostavljene zaradi vrnitve premoženja, je tudi agrarna skupnost aktivno stvarno legitimirana za zahtevek po 10. členu ZPVAS.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084102
OZ člen 788, 789.
komisijska pogodba – jamčevanje za napake – pogodba v korist tretjega – skrita napaka – sodba presenečenja
Prodajalec predmetnega (rabljenega) vozila z zatrjevano skrito napako je bil komisionar, in ne toženec (komisionar je kupoprodajno pogodbo s tožnikom (za toženčev avtomobil) sklenil v svojem imenu (za račun toženca)). Komisionar ni bil toženčev posrednik, temveč je kupoprodajno pogodbo sklepal v svojem imenu. Zato je bil on tisti, ki je jamčil za napake stvari (četudi rabljene) oziroma brezhibno delovanje vozila.
predhodni preizkus tožbe – vrednost spornega predmeta – določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi – več zahtevkov – dopolnitev tožbe – nedenarni zahtevek – zavrženje tožbe
Ker tožeča stranka zoper toženo stranko uveljavlja več zahtevkov, ki se ne nanašajo na denarni znesek in se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago, tožena stranka pa kljub pozivu sodišča, naj navede vrednost spora za vsak posamezen zahtevek, tako ni postopala, saj ni navedla vrednosti spora v delu zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa s 15. 4. 2003, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je tožbo tožeče stranke v tem delu zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA
VSL0079382
OZ člen 73, 88, 88/1.
občina – zastopanje – civilnopravna razmerja – zastopanje občine – župan – prekoračitev pooblastila – lokalna samouprava – prostorsko urejanje – predmet obveznosti – nasprotovanje prisilnim predpisom – nedopusten predmet obveznosti – neveljavnost pogodb – ničnost – delna ničnost
Župan predstavlja in zastopa občino. To njegovo upravičenje temelji na zakonu, zato ga ni mogoče obravnavati kot osebo brez pooblastil, kar izključuje presojo spora na podlagi 73. člena OZ.
Prostorske akte sprejema Občinski svet, župan pa ne more pogodbeno prevzeti obveznosti iz pristojnosti Občinskega sveta ali ga veljavno zavezati k sprejemu aktov določene vsebine. Predmet obveznosti, dogovorjene med strankama, je torej nedopusten, ker je v nasprotju s prisilnimi predpisi. Pogodba je zato v tem delu nična.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0082139
SPZ člen 99. ZPP člen 184, 184/1, 245, 286, 337, 337/1. Odvetniška tarifa člen 7, 9. Odvetniška tarifa tarifna številka 20, 21, 21/1, 21/2.
sprememba tožbe – pravočasnost dokazil – trditveno in dokazno breme – izvedba dokaza z izvedencem – dokazna ocena – pavšalne trditve – vznemirjanje lastninske pravice – prenehanje vznemirjanja – stroški pravdnega postopka – posebna nagrada za zastopanje na poravnalnem naroku – zastopanje več strank – pravna sredstva – trditveno in dokazno breme – nedovoljene pritožbene novote – predujem
Ni izvedenčeva vloga/naloga (niti tega ne sme) sam „pribavljati“ dokazno gradivo. Ker je to (izključna) dolžnost (pravdnih) strank, morajo slednje sebi v škodo pripisati okoliščino, da niso pravočasno poskrbele (predložile) dokumentacije (listin), ki bi bile (lahko) relevantne tudi pri izdelavi izvedenskega mnenja.
Tožba je bila razširjena šele v vlogi z 2. 8. 2007 (torej po prvem naroku za glavno obravnavo) in sprememba (spričo nasprotovanja tožencev) dopuščena (šele) na naroku dne 1. 10. 2007. Ker sta toženca (šele) v tretji pripravljalni vlogi navajala, da jima nihče ni branil uporabiti poti, je tožeča stranka v naslednji vlogi (z dne 24. 10. 2007) kot dokaz, da njune navedbe ne držijo, predložila predmetni listini. Upoštevaje torej, da sta bili predmetni listini predloženi v posledici tekom postopka spremenjene (razširjene) tožbe, in ker je moč tožbo spremeniti do konca glavne obravnave, pritožbeno sklicevanje na pravilo iz 286. člena ZPP ni prepričljivo. Sodišče prve stopnje je zato listini upravičeno upoštevalo.
Sodišče prve stopnje upravičeno ni priznalo posebne nagrade za zastopanje na poravnalnem naroku, saj je določbe relevantne Odvetniške tarife ne predvidevajo.
Pavšalno je sklicevanje na založen predujem. Ta denar bi lahko uveljavljala kot strošek šele v primeru, če bi bil za plačilo izvedenine (ali izvedbo drugega dokaza) tudi dejansko porabljen, česar pa ne zatrjujeta.
vročanje sodnih pisanj – osebna vročitev – sporočilo o prispelem pismu – iztek roka za dvig pisanja – vročitev v hišni predalčnik – fikcija vročitve – nastop fikcije vročitve – dan fiktivne vročitve – začetek teka roka za vložitev pritožbe – prepozna pritožba
Nadomestna osebna vročitev je opravljena 15. dan (in ne 16. dan) po dnevu, ko je bilo obvestilo o pošiljki puščeno v hišnem predalčniku.
povrnitev škode – nepremoženjska škoda – pretep – temelj – protipravnost ravnanja – vzročna zveza – škoda – udarnina nosu in odlom zobnih kron sekalcev – odločitev o stroških postopka – priglasitev stroškov postopka – zahteva za povrnitev stroškov postopka – pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov postopka – opredelitev zahteve za povrnitev stroškov postopka
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je tožniku uspelo dokazati, da ga je toženec z udarcem z glavo v obraz telesno poškodoval tako, da je utrpel udarnino nosu ter da sta se mu odlomili zobni kroni obeh zgornjih sekalcev.
Odmerjena odškodnina je primerljiva z v sodni praksi prisojenimi odškodninami za podobno škodo (podobne poškodbe nosu in zob s podobnimi posledicami), hkrati pa upoštevaje načelo individualizacije odškodnine v ustrezni meri upošteva individualne značilnosti nepremoženjske škode konkretnega oškodovanca.
ZPP člen 108, 285, 286, 286a, 286a/1, 286a/2, 286a/4, 286a/5.
nesklepčnost tožbe – ugovor toženih strank – materialno procesno vodstvo – prekluzija – poziv strankam
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženi stranki nista ugovarjali nesklepčnosti tožbe. V primeru, ko gre za zatrjevano kršitev pogodbene obveznosti tožene stranke in iz te kršitve nastale škode, pomenijo ugovori toženih strank iz odgovorov na tožbo, vsebinsko oporekanje.
Abstraktni dejanski stan iz citiranih določb ZPP ni bil konkretiziran, saj niso nastale dejanske okoliščine na ravni življenjske zmožnosti. Zato sodišče ne more uporabiti zagrožene sankcije.
V konkretnem primeru bi moralo sodišče prve stopnje, ki je menilo, da tožba ni sklepčna, opraviti materialno vodstvo pravde iz 285. člena ZPP pisno. Le tako bi se lahko na prvem naroku izognilo pojasnitvi, zakaj meni, da je tožba nesklepčna, in obvezi, da da stranki možnost, da to pomanjkljivost odpravi. Sodišče prve stopnje ni zapisalo, da meni, da gre za takšno pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0082154
SZ-1 člen 111, 111/3. OZ člen 346. ZOR člen 371. ZPP člen 286.
uporabnina – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – pravica zahtevati sklenitev najemne pogodbe – ugovor zastaranja – ugovor materialnopravne narave – ugovor zastaranja po prvem naroku – izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Po izteku zastaralnega roka se toženca ne bi več mogla uspešno sklicevati na tretji odstavek 111. člen SZ-1, zato bi bila od poteka zastaralnega roka dalje dolžna plačevati uporabnino v višini profitne (tržne) najemnine (pred tem sta bila toženca dolžna plačevati uporabnino v višini neprofitne najemnine).
pogodba o terminski prodaji – nakupu vrednostnih papirjev – namen pogodbenih strank – pridobivanje donosov med nakupno in prodajno vrednostjo obveznic – sklepčnost tožbenega zahtevka – ničnost – izpodbojnost – prevara – pravočasno navajanje dejstev – prekluzija
V teoriji kot tudi v sodni praksi je že dolgo časa uveljavljeno stališče o kakovostni razliki med zahtevkom za razveljavitev pogodbe (oblikovalni zahtevek) in zahtevkom za ugotovitev ničnosti pogodbe (ugotovitveni zahtevek).
Iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja, da bi bila toženka seznanjena z obveznostjo končnega nakupa obveznic, zato ji ni mogoče očitati prevare pri sklepanju kupoprodajne pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078011
OZ člen 39, 39/2, 39/4, 40, 40/1, 40/2, 40/3, 429, 429/1, 432, 434, 434/1, 434/2, 434/3. ZPP člen 196, 286, 286b, 286b/1, 337,337/1. ZZK-1 člen 243, 243/1. ZFPPIPP člen 271.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – prodajna pogodba – ničnost pogodbe – nagib za sklenitev pogodbe – nedopusten nagib – kavza – prevzem izpolnitve – neveljavnost vknjižbe – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – nujno sosporništvo na pasivni strani – prekluzija
Pri presoji ničnosti zaradi nagiba je relevanten nedopusten nagib. Interpretativno vodilo pri opredelitvi nedopustnega nagiba je uzakonjeno v drugem odstavku 39. člena OZ. Oškodovanje upnikov družbe in oškodovanje proračuna RS pomeni protipravno ravnanje, zato je nična pogodba, ki je sklenjena s takim namenom.
Dogovor med prodajalcem in kupcem, s katerim se kupec zaveže plačati tretjemu (hipotekarnemu upniku) in slednji pri tem ne sodeluje, ima pravno naravo prevzema izpolnitve.
Ugotavljanje notranjega odnosa stranke do ravnanja (t. i. „dejstva notranjega življenja“) predstavlja ugotavljanje dejstev (in ne pravno sklepanje).
Zaradi načela kavzalnosti, ki opredeljuje povezanost med zavezovalnim pravnim poslom in razpolagalnim pravnim poslom, je pravilna odločitev sodišča o ugotovitvi neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00000111
OZ člen 631. ZFPPIPP člen 46, 282, 282/1, 282/2, 300, 300/4. ZPP člen 286.
neposredni zahtevek podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredni zahtevki podizvajalcev do naročnika - stečaj podjemnika - obračun zakonskih zamudnih obresti - zapadlost terjatve - višina terjatve - pravna narava zahtevka - sui generis zahtevek - prijava terjatve v stečajnem postopku - prerekana terjatev - tožba za ugotovitev obstoja prerekane terjatve - prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika - pravočasnost trditev in dokaznih predlogov
Vprašanje, ali ima začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem kakršenkoli vpliv na uveljavljanje zahtevkov podizvajalcev do naročnikov (po 631. členu OZ), je v pravni teoriji sporno.
Za odgovor na navedeno vprašanje je treba najprej ugotoviti, kakšna je pravna narava neposrednih zahtevkov podizvajalcev. Tudi v zvezi s tem je mnenje teorije deljeno.
Višje sodišče se pridružuje stališčem, da se pravna narava obravnavanega instituta najbolj približuje institutu zakonite cesije. Nesporno je namreč, da z uveljavitvijo neposrednega zahtevka podizvajalec stopi v pravno razmerje, ki pred tem ni obstajalo - torej v razmerje z naročnikom. Pomembna posledica, ki s tem nastane je, da naročnik po uveljavitvi zahtevka svoje obveznosti ne sme več izpolniti prvotnemu upniku (glavnemu izvajalcu oziroma podjemniku). Ta tudi ni (več) upravičen zahtevati izpolnitve. Po naravi stvari to pomeni, da ne more biti nosilec terjatve do naročnika, iz česar sledi, da te terjatve nima več. Ker se z istim zahtevkom vzpostavi terjatev podizvajalca do naročnika, je logično, da je terjatev podizvajalca stopila na mesto terjatve podjemnika. Ker se terjatev nanaša na plačilo za isto delo, sledi nadaljnji logičen sklep, da gre pri terjatvi podizvajalca, uveljavljeni z neposrednim zahtevkom, za isto terjatev, ki se od terjatve podjemnika razlikuje le glede nosilca. Položaj, ko ista terjatev preide iz enega nosilca na drugega, pa v celoti ustreza položaju cesije.
S prehodom terjatve do naročnika od glavnega izvajalca na podizvajalca torej nastane novo pravno razmerje (med podizvajalcem in naročnikom). Začetek stečajnega postopka lahko vpliva le na terjatve upnikov do stečajnega dolžnika (v našem primeru torej na terjatve podizvajalcev do glavnega izvajalca), ne more pa vplivati na terjatve upnikov do tretjih oseb. Za pridobitev neposrednega zahtevka podizvajalca zato tudi ni pomembno, ali so se predpostavke iz 631. člena OZ (vključno s podajo zahteve) izpolnile pred ali po začetku stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem.
Kljub zgoraj navedeni obrazložitvi pa neposredni zahtevki ne predstavljajo povsem tipične zakonite cesije. Gre za svojevrsten (sui generis) zahtevek, ki v stečajnem postopku pripelje do podobne situacije, kot nastane v primeru obstoja ločitvenih pravic, ki se lahko uveljavljajo zunajsodno (da se neposredni zahtevek podizvajalca lahko uveljavi zunajsodno, torej da za njegovo uveljavitev ni potrebna sodna intervencija, izhaja že iz določbe 631. člena OZ). V takšnih primerih ločitveni upnik zadrži pravico opraviti zunajsodno prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, tudi po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom (prvi odstavek 282. člena ZFPPIPP). Ločitvene pravice in z njo zavarovane terjatve mu v stečajnem postopku ni treba prijaviti (drugi odstavek istega člena). Iz navedenega pa ne izhaja, da zavarovane terjatve ne bi smel prijaviti. Tako tudi v obravnavanem primeru to še ne pomeni, da po postavitvi neposrednega zahtevka podizvajalca glavni izvajalec slednjemu ne bi več smel izpolniti.
STEČAJNO PRAVO – LASTNINJENJE – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0081554
ZGJS člen 2, 68, 76, 76/4. ZCes člen 2. ZCes-1 člen 3, 123, 123/2. ZJC člen 3, 85. ZJC-B člen 19.
zahtevek na ugotovitev obstoja izločitvene pravice – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona – gospodarska javna služba – javna cesta – določitev javnih služb – zagotavljanje javnih dobrin – lastninjenje objektov in naprav – družbena lastnina – pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja
Določbe o lastninjenju se lahko nanašajo le na objekte in sredstva, ki so bili v trenutku uveljavitve ZGJS v družbeni lastnini. Že jezikovna razlaga izraza lastninjenje pove, da gre za spreminjanje družbene lastnine v kakšno drugo obliko lastnine.
Reševanje problematike lastninjenja zemljišč z institutom priposestvovanja bi pomenilo obid izrecnih zakonskih predpisov o načinu pridobitve lastninske pravice občin na zemljiščih, po katerih teče cesta, ki je kategorizirana kot javna cesta, in je v lasti fizičnih ali pravnih oseb zasebnega prava. Taka odločitev bi povsem izničila namen prej citiranih zakonov (v povezavi s prakso Ustavnega in Vrhovnega sodišča), da občine morajo izvesti predvidene postopke in lastninsko pravico dobiti skladno z njimi. Pripeljala bi namreč do situacije, ko bi bila njihova protiustavna neaktivnost nagrajena z neodplačno pridobitvijo lastninske pravice.