ugovor zoper sklep o izvršbi – judikatna terjatev – zastaranje – obresti
V zvezi z ugovorom zastaranja obresti, ki izhajajo iz judikatnih terjatev, je potrebno uporabiti določilo drugega odstavka 356. člena OZ, ki določa, da vse občasne terjatve, ki izvirajo iz judikatnih odločb in zapadejo v bodoče, zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev. 347. člen OZ pa določa, da terjatev občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih, zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, kar se nanaša tudi na terjatev obresti (podobno sklep VS RS II Ips 70/2011). V konkretnem primeru torej za tiste obresti, ki so zapadle do izdaje sklepa o izvršbi opr. št. I 2003/01183 z dne 12. 9. 2003, to je od 31. 1. 2003 do 12. 9. 2003 od zneska 366,49 EUR, velja 10-letni zastaralni rok in je ugovor v tem delu neutemeljen. Za izterjavo vseh ostalih zakonskih zamudnih obresti, ki zapadejo v plačilo po izdaji sklepa o izvršbi z dne 12. 9. 2003 (torej v bodoče), pa je potrebno upoštevati glede na ugovor zastaranja drugi odstavek 356. člena OZ v zvezi s 347. členom OZ.
znižanje plačila vrtca - sostarševstvo - upoštevanje otroka pri ugotavljanju materialnega položaja
V primeru sostarševstva se pri ugotavljanju materialnega položaja v zvezi z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev otrok primarno upošteva pri tistem od staršev, za katerega se starši tako dogovorijo. Če tak dogovor ni sklenjen, potem se otrok upošteva pri tistem izmed staršev, pri katerem ima prijavljeno stalno prebivališče. Dogovor iz izreka sodbe, s katero je sodišče razvezalo zakonsko zvezo, sklenjeno med tožnikom in njegovo bivšo ženo in na podlagi njunega dogovora oziroma poravnave mladoletna otroka dodelilo v varstvo, vzgojo in oskrbo obema staršema, se ne nanaša na uveljavljanje vseh pravic iz javnih sredstev po ZUPJS. Zato nima narave dogovora o tem, pri katerem od staršev se bosta otroka upoštevala pri ugotavljanju materialnega položaja za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev iz 9. odstavka 10. člena ZUPJS. Ker tožnik in njegova bivša žena nista sklenila dogovora o tem, da se bosta njuna skupna otroka pri ugotavljanju materialnega položaja za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev upoštevala pri tožnikovi bivši ženi, k čemur ju ZUPJS ne zavezuje, se skupna otroka upošteva pri tistem izmed staršev, pri katerem imata prijavljeno stalno prebivališče. To pa je pri očetu, ki je tudi uveljavljal znižano plačilo vrtca, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Zato je utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za odpravo upravnih odločb in zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje ter mu naložilo, da izda nov upravni akt o določitvi plačila za program vrtca za tožnikovega otroka.
Dogovor o tem, da tožnik do tožene stranke iz naslova delovnega razmerja nima neporavnanih obveznosti, pomeni po vsebini splošen odpust dolga, ki je urejen v 322. členu OZ. Ker tožnik ob podpisu sporazuma še ni vedel, da so mu bile premalo obračunane in izplačane plače, te njegove terjatve do tožene stranke niso ugasnile.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0066228
ZP-1 člen 144, 144/5, 147, 147/1, 157, 157/3, 165. ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-2, 3/1-18, 13, 13/2, 105, 105/5, 105/5-4, 107, 107/9, 107/10, 107/12, 109, 109/1, 110, 110/4. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-38. ZVCP člen 120.
cestni promet - nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet - neposredni udeleženec prometne nesreče - policijska pooblastila - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - preizkus alkoholiziranosti - indikator alkohola - strokovni pregled - prometna nesreča - dolžnostna ravnanja po prometni nesreči - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Ker je prišlo do trčenja obdolženca v vozilo oškodovanca na parkirišču picerije, ki je očitno prosto dostopno vsem in je torej namenjeno javnemu cestnemu prometu ter ne gre za parkirišče, ki bi bilo strogo namenjeno le lastniku zemljišča, ograjeno na kakršenkoli način in na njem prepovedana vožnja vsem drugim razen lastniku, se v zvezi z vožnjo, trčenjem in kasnejšim preizkusom psihofizičnih sposobnosti voznikov uporabljajo določila ZPrCP.
Policist mora odrediti strokovni pregled neposrednemu udeležencu prometne nesreče, ki izjavi, da je užival alkoholne pijače po prometni nesreči, le ta pa mora ravnati po njegovi odredbi.
pripor - podaljšanje pripora po izreku sodbe - preizkus, ali so še podani razlogi za pripor
Smisel preizkusa pripornih razlogov po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 207. člena ZKP ni v tem, da se vsakokrat znova ugotavlja obstoj pripornih razlogov temveč, da se preizkusi morebitne nove okoliščine tako glede obstoja utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja, kot pripornih razlogov in nenazadnje glede neogibnosti odreditve pripora.
ZDR člen 11, 13, 13/1, 13/3, 21, 21/1, 119, 119/2. OZ člen 39, 39/4, 50, 50/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - delovno dovoljenje - tujec - nična pogodba o zaposlitvi - navidezna pogodba
Pogodba o zaposlitvi je bila navidezna, saj je bila sklenjena zato, da bi tožnica lahko pridobila nostrifikacijo diplome ter licenco Zdravniške zbornice Slovenije za delo zdravnika v Republiki Sloveniji, zato nima učinkov med strankama in v času izredne odpovedi ni veljala. Ker v času izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni veljala in bila dejansko realizirana kakšna (ustna) pogodba o zaposlitvi za kakršnokoli drugo delo in ker ni veljala niti prej veljavna pogodba o zaposlitvi (ta je prenehala veljati s samim zakonom z dnem prenehanja veljavnosti delovnega dovoljenja), je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nična, saj je bila podana takrat, ko delovnega razmerja med pravnima strankama ni bilo več. Iz tega razloga reintegracijski in reparacijski zahtevek nista utemeljena.
izredna denarna socialna pomoč - zmotna uporaba materialnega prava - odklonitev soglasja - materialna ogroženost
Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da tožničina odklonitev soglasja, da bi organ prve stopnje povabil njene otroke z namenom, da bi se ugotovila njihova dolžnost prispevanja k preživljanju mame (tožnice), pomeni, da se je tožnica zaradi lastnega ravnanja znašla v položaju materialne ogroženosti. Takšno stališče je zmotno. Glede na določbo prvega odstavka 33. člena ZSVarPre je potrebno ugotoviti bistvena dejstva, ki vplivajo na tožničino materialno ogroženost. Podaja soglasja po 19. členu ZSVarPre ni ključna pri odgovoru na vprašanje, ali se je oseba znašla v položaju materialne ogroženosti. Materialno ogroženost je potrebno ugotavljati glede na materialno stanje osebe, ki uveljavlja pravico do izredne denarne socialne pomoči. Ker tožena stranka ni ugotavljala pogojev, kot so določeni v prvem odstavku 33. člena ZSVarPre za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči, temveč je odločitev o zavrnitvi sprejela zgolj na dejstvu, da tožnica ni podala soglasja po 19. členu ZSVarPre, ki pa ni izključitveni razlog za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči, je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje.
obratovalec - napotitev delavca na delo k drugi družbi - odškodninska odgovornost delodajalca
Drugotožena stranka (tožnikov delodajalec) ni ravnala protipravno, ko je svojega delavca napotila na delo k drugi družbi, pri kateri je tožnik utrpel poškodbo, prav tako njene dejavnosti same po sebi ni mogoče šteti za nevarno dejavnost. Za odločitev o temelju je pomembno, ali je bila drugotožena stranka obratovalka. Ker je ugotovljeno, da drugotožena stranka ni obratovalka, ni podana odškodninska odgovornost drugotožene stranke, ki je tožnika napotila na delo k drugi družbi. Obratovalec je tisti, ki organizira delovni proces, usmerja posamezne aktivnosti, ima vpliv na način opravljanja dela in na tveganja, povezana z deli, zlasti pa ima koristi od opravljenega dela.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 20/1, 20/3, 21, 37, 37/2. ZPIZ-1 člen 5, 36, 36/2, 156, 156/2. URS člen 50, 50/1.
starostna pokojnina - sorazmerni del - mednarodni sporazum - izpolnjevanje pogojev
Pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine je mogoče upoštevati le zavarovalno dobo, dopolnjeno pri nosilcu zavarovanja v Bosni in Hercegovini, ne pa tudi posebne dobe, niti beneficiranega staža, dopolnjenega pri nosilcu zavarovanja v Bosni in Hercegovini. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ob seštetju zavarovalnih dob, dopolnjenih v obeh pogodbenicah na temelju 20. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, po slovenski zakonodaji ni pogojev za priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine. Zavarovanec namreč lahko v skladu z 2. odstavkom 36. člena ZPIZ-1 pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 63 let, če dopolni najmanj 20 let pokojninske dobe. Tožnik, ki je na dan 31. 12. 2012 dopolnil le 58 let starosti, ne izpolnjuje pogoja starosti za priznanje sorazmernega dela slovenske starostne pokojnine. Zato sta zavrnilna upravna akta tožene stranke pravilna in zakonita ter je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na njuno odpravo utemeljeno zavrnilo.
pogodbena kazen - zamuda z izročitvijo nepremičnine
V nobenem zapisniku v zvezi s pregledom in prevzemom nepremičnine tožena stranka ni zapisala pouka glede roka za uveljavljanje pogodbe kazni, zato sta tožnika upravičena kadarkoli uveljavljati pogodbeno kazen. Zato ni pritrditi pritožbi tožene stranke, da sta tožnika pravico do pogodbene kazni upoštevaje 5. odstavek 251. člena OZ izgubila, ker si te ob sprejemu spolnitve nista pridržala, saj se je sodišče prve stopnje utemeljeno oprlo na specialno določbo 2. odstavka 19. člena ZVKSES.
Pritožbeno sodišče je v istovrstnih zadevah že večkrat zavzelo stališče, da je zakonodajalec z ZOPRZUJF vprašanje odprave posledic protiustavne negativne uskladitve pokojnin uredil na način, da se znižani del pokojninskih dajatev izplača v dveh delih v nominalni višini. Torej glede na 2. člen ZOPRZUJF-a brez obresti.
regulacijska začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - protispisnost - izbris podatkov na IT sistemu - nedostopnost do podatkov - težko nadomestljiva škoda
Sodišče izda (regulacijsko) začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji (prvi odstavek 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ), in če izkaže za verjetno, da je začasna odredba nujna za preprečitev uporabe sile ali nastanek težko nadomestljive škode (2. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča, Up 275/97).
ZPIZ83 člen 46, 51, 52. ZPIZ-1 člen 252. ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPIZ-2 člen 183.
invalid II. kategorije invalidnosti - nadomestilo plače za delo v skrajšanem delovnem času - sodno varstvo - zavrženje tožbe
Izplačila nadomestila plače za delo v skrajšanem delovnem času iz invalidskega zavarovanja ni mogoče vtoževati z direktno tožbo pred socialnim sodiščem. Sodno varstvo je d t. i. izpodbojno tožbo mogoče uveljavljati zoper drugostopenjske, v upravnem postopku dokončne posamične uprave akte (252. člen ZPIZ-1 v povezavi z 1. odstavkom 72. člena ZDSS-1). Za neposredno tožbo na obračun nadomestila plače za sporno obdobje ni zakonske podlage. Ker ni procesne predpostavke za vsebinsko sojenje o primarnem tožbenem zahtevku, je sodišče prve stopnje tožba v tem delu zakonito zavrglo.
ZUJF člen 168, 168/1, 168/2, 168/7. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti člen 5, 5/1, 5/2, 5/4.
povračilo stroškov prevoza na delo in iz dela - vozni red - delovni čas
Sodišče prve stopnje je sicer zavzelo pravilno stališče, da je javni uslužbenec upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v višini prevoza z javnim prevoznim sredstvom, če takšna možnost obstaja, vendar pa ob tem ni pravilno upoštevalo delovnega časa tožnika. Z opisanim javnim prevozom tožnik (ki s tožbo zahteva plačilo potnih stroškov za javni prevoz, ker prejema kilometrino) ne doseže polnega delovnega časa, tj. 40 ur tedensko, čeprav bi bil čas, ko bi tožnik prišel na delo in odšel z dela b res v okviru premakljivega delovnega časa. Sodišče prve stopnje tudi ni pravilno uporabilo določbe tretjega odstavka 5. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ki določa, kdaj javni prevoz ni mogoč - če ne obstaja, če ga glede na delovni čas javnega uslužbenca ni mogoče uporabiti ali če bi uporaba javnega prevoza glede na vozni red in delovni čas javnega uslužbenca, ne upoštevaje čas vožnje, za javnega uslužbenca pomenila več kot 1 uri dnevne časovne izgube v eno smer. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja razveljavilo, saj je potrebno ugotoviti, ali je v skladu s kriteriji iz določbe aneksa možen javni prevoz.
ZDR člen 15, 15/1, 15/4, 29, 29/1, 92, 109, 109/2, 109/2-1, 112, 112/1, 112/1-3, 112/2, 126. ZPP člen 286, 286/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bistveno zmanjšano plačilo - razlog za izredno odpoved na strani delodajalca - subjektivni razlog
Delodajalec je delavcu vsaj dva meseca izplačeval bistveno zmanjšano plačo. Pri presoji, ali je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca je po sodni praksi tako Vrhovnega sodišča RS kot Višjega delovnega in socialnega sodišča odločilno le, da je podan razlog, določen v prvem odstavku 112. člena ZDR, zaradi katerega delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati (prvi odstavek 110. člena ZDR), na strani delodajalca in ne na strani delavca, kar pomeni, da se subjektivni razlog v primeru izredne odpovedi delavca predpostavlja, kadar je podan dejanski stan po prvem odstavku 112. člena ZDR in se ne ugotavlja posebej (prim. npr. sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 364/2005 z dne 21. 11. 2006 in sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 530/2015 z dne 11. 6. 2015.
Ker lahko delavec kadarkoli, z upoštevanjem odpovednega roka, poda (redno) odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne da bi za to podal razloge, ni ovire za to, da v odpovednem roku poda še izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 112. členu ZDR, če so za to podani pogoji. Na podlagi navedenega je torej delavec lahko podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ter takoj prenehal z delom pri delodajalcu, ne glede na prejšnjo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
stroški v zvezi z delom - prevoz na delo in z dela
Ker tožena stranka tožnici ni izplačevala stroškov za prevoz na delo in z dela, je tožnica upravičena do povračila teh stroškov, v skladu s 130. členom ZDR-1
ZZVZZ člen 12, 15, 15/1, 15/1-20, 15/1-21, 78, 78/1.
lastnost zavarovanca - zdravstveno zavarovanje - podlaga za zavarovanje
Tožnik v spornem obdobju ni imel urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja, zato je tožena stranka ugotavljala, v kakšnem statusu zavarovanca iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja je bil tožnik v spornem obdobju. Ker tožnik ni bil zavarovanec iz drugega naslova, je pa državljan Republike Slovenije, s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, je tožena stranka njegov status pravilno opredelila kot status po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ. Zato tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke ni utemeljen, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 318, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba - vročanje
Glede na posledice, ki jih ima zamudna sodba, ne sme biti nobenih pomislekov, ali so pogoji iz 1. do 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni. Tožena stranka v pritožbi navaja, da ima na naslovu, na katerem je bila opravljena vročitev tožbe, urejen predalčnik, kamor prejema pošto in da je v istem obdobju uspešno prejela svoj predalčnik na navedenem naslovu druga pisanja sodišča. V dokaz svojih navedb je predlagala zaslišanje prokuristke, ogled na kraju samem, fotografijo predalčnikov in seznam pisanj sodišča iz istega obdobja. Razjasnitev navedenih okoliščin glede obstoja hišnega predalčnika pri toženi stranki je odločilnega pomena za ugotovitev, ali je bila vročitev opravljena pravilno, to je skladno z določbami tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP, kot pogoj za izdajo zamudne sodbe. Ker glede na navedeno pravilna vročitev tožbe ni zanesljivo ugotovljena, je sodišče prve stopnje preuranjeno štelo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, s tem pa je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 101. ZZRZI člen 40, 40/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije invalidnosti - ukinitev podružnice
Uprava tožene stranke je s sprejemom Pravilnika o organizaciji reorganizirala in racionalizirala poslovanje ter izvedla kadrovske prilagoditve z namenom optimalnega izvajanja poslovnih procesov. V tem okviru je združila glavne podružnice v okviru posamezne regije, med drugim A. ter B., ukinili pa so podružnico D.. Zaradi ukinitve organizacijske enote Vodstva podružnice A. je prenehala potreba po zasedbi delovnih mest v Vodstvu te glavne podružnice, in s tem tudi po delu tožnice na delovnem mestu „Komercialist I“ z omejitvami, na katerega je bila tožnica prerazporejena po pridobitvi statusa invalida III. kategorije. Sklop opravil, ki se je opravljal v okviru delovnega mesta „Komercialist I“ (ki ga je zasedala tožnica), se je prenesel v ostale organizacijske dele podružnice med obstoječe zaposlene. To pa predstavlja utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei prvega odstavka 89. člena ZDR-1, saj je onemogočeno nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Tožnica ni bila sposobna opravljati del in nalog delovnega mesta „Komercialist I“ brez omejitev, tožena stranka pa tožnici ni mogla ponuditi ustreznega delovnega mesta, saj so bila ustrezna delovna mesta zasedena, hkrati pa so se administrativna dela opravljala poleg rednih delovnih nalog in zato ni bilo odprtega posebnega delovnega mesta. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.