postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – odpoved premoženjskim koristim, ki izhajajo iz delovnega razmerja – ne pošiljanje obračunov plač, bančnih izpiskov in poročil – trditveno in dokazno breme – obvestilo o spremembi okoliščin
Nesporno je, da se je dolžnik vsaj začasno odpovedal izplačilu plač. Tudi po prepričanju višjega sodišča tako ravnanje pomeni odpoved premoženjskim pravicam (tretja alineja 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP) in predstavlja zakonski dejanski stan ovire za odpust obveznosti iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.
Za razliko od sodišča prve stopnje višje sodišče kot utemeljen ugovorni razlog sprejema tudi upraviteljičin ugovor, da dolžnik upraviteljici mesečno ne pošilja obračunov plač, bančnih izpisov in poročil ter s tem krši obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP (zlasti drugi odstavek).
Dejanske okoliščine obeh ugovarjanih razlogov je treba presojati skupaj in ugotoviti, ali pritožnikovo ravnanje ni bilo morebiti tako, da je prišlo do zlorabe postopka odpusta obveznosti. Taka presoja pokaže povsem drugačno sliko celotne zadeve.
Pritožnik je bil dolžan upraviteljico redno obveščati o izplačilih plače. Ne samo zato, ker je zakoniti zastopnik izplačevalca stalnih denarnih prejemkov tudi zato, ker je kot stečajni dolžnik dolžan poročati upraviteljici o okoliščinah glede izplačila plač. Gre za vprašanja, ki se nanašajo na izpolnjevanje obveznosti do delodajalca po pogodbi o zaposlitvi in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (prvi in drugi odstavek 401. člena ZFPPIPP).
stečajni postopek – soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe – sklenitev prodajne pogodbe – odložni pogoj – razvezni pogoj
Po določbi prvega odstavka 341. člena ZFPPIPP (soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe) je prodajna pogodba sklenjena pod odložnim pogojem, da bo sodišče k njej dalo soglasje, in pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če sodišče zavrne soglasje. V tej zadevi je edini zakonsko določen razvezni pogoj prodajne pogodbe v zvezi z nakupom nepremičnine torej lahko samo ta, da sodišče pravnomočno zavrne izdajo soglasja k sklenitvi pogodbe. To pomeni, da se sodišče odločanju o tem, ali bo soglasje izdalo ali ne, ne more izogniti na način, da upravitelja pozove, da predlog za soglasje umakne.
odškodnina zaradi malomarnega in nestrokovnega zdravljenja - nepogodbena odgovornost za škodo - krajevna pristojnost - zavarovalna pogodba - dogovor o krajeveni pristojnosti - materialno sosporništvo
Prva in druga toženka sta materialni sospornici, sta torej tožnikovi solidarni dolžnici, kar pomeni, da sta obe glavni dolžnici in ne gre za situacijo glavnega in stranskega zavezanca, kot to želi prikazati pritožba. In ker je za prvo toženko krajevno pristojno Okrožno sodišče v Kopru (48. člen ZPP), je upoštevaje 49. člen ZPP tudi za pritožnico krajevno pristojno isto sodišče.
Sodišče prve stopnje je dalo soglasje za odstop od dvostransko neizpolnjenih pogodb. Zakonsko določbo je sodišče pravilno povzelo, vendar svoje odločitve ni obrazložilo. Predvsem ni ugotavljalo (in posledično tudi ne pojasnilo), ali gre za dvostransko neizpolnjene pogodbe, prav tako tudi ne, ali bo z odstopno pravico dosežen njen namen, to pa je, da se dosežejo ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov v skladu z namenom stečajnega postopka. Zgolj pavšalna navedba, da bo tak namen z odstopom od pogodb dosežen, ne more zadostovati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023443
ZKP člen 52, 52/1, 53, 53/2. KZ-1 člen 223.
oškodovanec – predlog za pregon – rok za vložitev predloga za pregon – pravočasnost predloga za pregon pri predlagalnih kaznivih dejanjih – kazenska ovadba zoper neznanega storilca – predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku – premoženjskopravni zahtevek pooblaščenca oškodovanca – oškodovanje tujih pravic
Če je vložena kazenska ovadba zoper neznanega storilca, časa vložitve takšne ovadbe ni mogoče šteti kot začetek roka iz prvega odstavka 52. člena ZKP.
POKOPALIŠČA – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – KOMUNALNA DEJAVNOST – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073396
Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami člen 11, 11/1.
spor majhne vrednosti – prevoz odpadnih nagrobnih sveč s pokopališč na zbirno mesto – obveznost plačila prevoza – neprerekane trditve – neoprava naroka za glavno obravnavo
Zbiranja odpadnih nagrobnih sveč si ni mogoče predstavljati brez njihovega prevoza na mesto zbiranja ali mesto, kjer se predelava opravlja, zato je njegovo financiranje v konkretnem primeru dolžna zagotoviti tožena stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00063948
ZZZDR člen 58, 59.. OZ člen 190.. ZPP člen 184, 185.
zakonska zveza - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - skupno premoženje zakoncev - izpodbijanje domneve o enakih deležih zakoncev - delež na skupnem premoženju - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca - vlaganje v nepremičnino - neupravičena obogatitev - neupravičena obogatitev zaradi vlaganj v hišo - obogatitveni princip - vrnitveni princip - trditveno breme - materialno procesno vodstvo - informativni dokaz z izvedencem - objektivna sprememba tožbe - nedovoljena sprememba tožbe - dvom o nepristranskosti razpravljajočega sodnika
V zvezi z zatrjevanimi vlaganji tožnika v toženkino nepremičnino pred poroko gre za civilnopravni spor in se uporabljajo določbe o neupravičeni obogatitvi. Vendar pa tožnik svoje trditve o toženkini obogatitvi na račun njegovega dela in plačil ni razčlenil in substanciral na način, da bi jih bilo mogoče dokazno oceniti z izvedencem. Moral bi jih oblikovati tako, da bi izvedenec lahko ta ovrednotil, ali ta vlaganja v delu in denarju predstavljajo korist za toženko in v kakšni višini. Izvedenec bi torej le potrdil ali pa ne tožnikove trditve, ne pa da bi izvedenec v bistvu dopolnjeval potrebne manjkajoče trditve tožnika. Tožnik bi moral navesti (vsaj okvirno) število ur oz. porabljeni čas, ki ga je on porabil za posamezna dela, za katera trdi, da jih je opravil, sploh, ker toženka to zanika in trdi, da so jih izvajali drugi, pa tudi, ker sam tožnik navaja, da je določena dela opravljal z drugimi izvajalci. Prav tako bi moral navesti katere račune je plačal on iz svojega posebnega premoženja, saj ne zadostuje zgolj trditev, da je on plačal vse manjše račune in polovico večjih. Ni na sodišču, da iz njegovih dokazov samo določi, kateri računi so "večji" in kateri "manjši". Tožnik bi torej moral jasno navesti katere račune je plačal v celoti in katere v polovičnem znesku in zato predložiti dokaze, dokaz bi moral biti substanciran. To je bila naloga tožnika, na njem je bilo trdtiveno in dokazno breme. Tudi trditev, da je v hišo vložil vse svoje prihranke, ne da bi to zneskovno opredelil, je presplošna, ko tudi trditev, da je praktično 17 let večino popoldnevov, vikendov, praznikov, dopustov "pustil" na obravnavani hiši.
S tem, ko je tožeča stranka s premoženjem razpolagala, ne da bi se adekvatno znižale njene obveznosti, se je znižala čista vrednost premoženja.
Pritožnik navaja, da je prodajna pogodba dvostranski pravni posel, za katerega je značilna enakovrednost vzajemnih dajatev pogodbenih strank. Vendar posledica sklenjene sporne pogodbe ni bila hkratno, ekvivalentno zmanjšanje obveznosti tožeče stranke. Tožeča stranka je namreč solidarni porok za plačilo obveznosti pritožnika in se zaradi odtujitve nepremičnine, na kateri je bila v korist hipotekarnega upnika ustanovljena hipoteka, njene obveznosti niso znižale.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0081550
OZ člen 3, 86, 86/1, 92. ZFPPIPP člen 151, 272, 272/1, 272/1-3.
prosto urejanje obligacijskih razmerij – ničnost – uveljavljanje ničnosti – izpodbojnost – izpodbojna pravna dejanja – domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje – omejitev dolžnikovih poslov
ZFPPIPP v primeru dejanja, opravljenega med postopkom prisilne poravnave v nasprotju s 151. členom istega zakona, predpisuje domnevo objektivnega pogoja izpodbojnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0073726
OZ člen 417, 417/4, 419, 420, 421, 631. SPZ člen 206, 206/2, 207, 207/2, 209. ZFPPIPP člen 46.
fiduciarna cesija – dopustnost fiduciarne cesije – konkurenca zahtev za plačilo – plačilo podizvajalcev – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika – pogoji po 631. členu OZ – pisnost zahteve – začetek stečajnega postopka – obvestilo prevzemnika o odstopu terjatve – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom
Po začetku stečajnega postopka nad fiduciantom fiduciar ne more več zahtevati plačila neplačane terjatve od dolžnika, temveč to lahko stori le fiduciant.
Res zakon ne določa izrecno, da morajo biti zahteve podizvajalcev pisne. Vendar pa mora podizvajalec naročniku dokazati, da ima pripoznano obveznost do podjemnika – glavnega izvajalca in da so ta dela, za katera podizvajalec zahteva plačilo, vključena v še neplačano začasno situacijo. Tega pa se ne da uspešno storiti ustno, če naj bo zahteva postavljena v skladu s 631. členom OZ.
Višje sodišče verjame, da so se dogovorili, da bodo podizvajalci plačani iz tega, kar bo tožena stranka dolgovala X d. d. Vendar pa gre tu lahko le za načelen dogovor, ki je potreboval še izpeljavo – ali postavitev zahtevkov po 631. členu OZ skupaj z vso potrebno dokumentacijo ali pa sklenitev asignacijskih pogodb, s katerimi bi X d. d. naročil toženi stranki, da naj odprte terjatve namesto njemu plača podizvajalcem, skupaj z obvestilom toženi stranki o sklenjenih asignacijskih pogodbah.
Pravica oziroma dolžnost preverjanja v primeru obvestila prevzemnika o odstopu terjatve lahko seže le do preverjanja, ali je taka pogodba sklenjena, ne pa tudi, ali je morda neveljavna.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve – pogoji za izrek ukrepa – demenca
Nasprotni udeleženki, rojeni 1927, je bila že ob sprejemu v socialno varstveni zavod v letu 2012 postavljena diagnoza napredovane demence, da je pri vseh življenjskih aktivnostih, vključno s hranjenjem, pitjem in higieno, povsem odvisna od pomoči in tuje nege in da potrebuje celodnevni nadzor. Izvedenec je navedel, da je potrebno pomoč mogoče zagotoviti izključno na varovanem oddelku s 24-urno prisotnostjo varovalnega oddelka (po vsej verjetnosti mišljeno osebja). Te ugotovitve tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljujejo sklep, da nasprotna udeleženka zaradi ugotovljene trajne duševne motnje, katere posledica je hudo motena sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, ne more skrbeti sama zase, opustitev – v tem primeru nezmožnost – skrbi za hranjenje in higieno pa predstavlja hudo ogrožanje ne le svojega zdravja, ampak tudi življenja.
sprejem v varovani oddelek brez privolitve – pogoji za izrek ukrepa – demenca
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da varovanka rabi 24-urno nego in pomoč, saj je sicer ogroženo njeno življenje, in da ima hudo demenco ter ni sposobna podati privolitve, je pravilno podaljšalo njeno zadržanje v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda še za eno leto.
plačilo plač - obveznost plačila - regres za letni dopust - dodatek za delovno dobo
Pravica do dodatka za delovno dobo je zakonska pravica delavca, glede katere velja določba 32. člena ZDR-1, ki določa neveljavnost določil pogodbe o zaposlitvi, če so ta v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca. V takem primeru se namesto določbe pogodbe o zaposlitvi neposredno uporabi določba zakona, kolektivne pogodbe oziroma splošnega akta delodajalca. Ker gre za zakonsko pravico, se ji delavec ne more odpovedati, niti se stranki v pogodbi o zaposlitvi ne moreta dogovoriti, da mu pravica ne pripada. Zato je sodišče prve stopnje na ugovor tožene stranke zahtevek za plačilo dodatka za delovno dobo nepravilno zavrnilo. Dejstvo, da je bila osnovna plača tožnika višja, ne utemeljuje zaključka, da je bil vanjo vštet tudi dodatek za delovno dobo. Gre zgolj za osnovno plačo, v katero dodatek za delovno dobo ne more biti zajet. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZPIZ-1 člen 7, 7/5, 15, 15/2, 36, 36, 37/1, 156, 191, 191/1, 399. ZMEPIZ člen 45, 47. OZ člen 131.
starostna pokojnina - izpolnjevanje pogojev - prenehanje zavarovanja - družbenik in direktor podjetja - odškodninska odgovornost
Tožnik je na dan vložitve zahteve dopolnil 21 let, 10 mesecev in 17 dni pokojninske dobe in starost 60 let in 11 mesecev, tako da je z upoštevanjem znižanja starosti po določbi 37. člena ZPIZ-1 za vzgojo treh otrok, izpolnil pogoj starosti (od 63 let znižana starost za 2 leti in 5 mesecev) in pogoj pokojninske dobe (najmanj 20 let), določen v 36. členu ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Ob izpolnjenih pogojih starosti in pokojninske dobe pa tožnik ne izpolnjuje nadaljnjega pogoja za priznanje pravice do starostne pokojnine, to je prenehanja obveznega zavarovanja. Tožnik je namreč od 11. 10. 2009 dalje neprekinjeno obvezno zavarovan kot družbenik in direktor podjetja po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da sta zavrnilni odločbi toženca za pravilni in zakoniti in je tožbeni zahtevek za priznanje pravice do starostne pokojnine utemeljeno zavrnilo.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 101. ZZRZI člen 40, 40/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije invalidnosti - ukinitev podružnice
Uprava tožene stranke je s sprejemom Pravilnika o organizaciji reorganizirala in racionalizirala poslovanje ter izvedla kadrovske prilagoditve z namenom optimalnega izvajanja poslovnih procesov. V tem okviru je združila glavne podružnice v okviru posamezne regije, med drugim A. ter B., ukinili pa so podružnico D.. Zaradi ukinitve organizacijske enote Vodstva podružnice A. je prenehala potreba po zasedbi delovnih mest v Vodstvu te glavne podružnice, in s tem tudi po delu tožnice na delovnem mestu „Komercialist I“ z omejitvami, na katerega je bila tožnica prerazporejena po pridobitvi statusa invalida III. kategorije. Sklop opravil, ki se je opravljal v okviru delovnega mesta „Komercialist I“ (ki ga je zasedala tožnica), se je prenesel v ostale organizacijske dele podružnice med obstoječe zaposlene. To pa predstavlja utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei prvega odstavka 89. člena ZDR-1, saj je onemogočeno nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Tožnica ni bila sposobna opravljati del in nalog delovnega mesta „Komercialist I“ brez omejitev, tožena stranka pa tožnici ni mogla ponuditi ustreznega delovnega mesta, saj so bila ustrezna delovna mesta zasedena, hkrati pa so se administrativna dela opravljala poleg rednih delovnih nalog in zato ni bilo odprtega posebnega delovnega mesta. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 156, 156/1, 156/1-1. ZJRM-1 člen 6, 6/2.
prekrški zoper javni red in mir - nasilno in drzno vedenje - plačilni nalog - sestavine plačilnega naloga - opis prekrška - kršitev materialnih določb zakona - zakonski znaki prekrška - pravica do obrambe
Historični dogodek, ki je predmet obravnavanega postopka, je zamejen in je bila storilcu dana tudi možnost učinkovite obrambe, saj je prekrškovni organ obravnaval storilca v prisotnosti oškodovanca, poimenoval ga je z inicialkami in v prilogi še z vsemi osebnimi podatki, ter je storilec točno vedel, kaj se mu očita, kar je razvidno tudi iz njegove izjave in iz vložene zahteve za sodno varstvo ter izhaja tudi iz pritožbenih navedb.
Odločitev sodišča prve stopnje, da tožnik kljub umiku tožbe ni dolžan toženi stranki povrniti stroškov postopka in mu je njegove stroške dolžna povrniti tožena stranka, je pravilna. Tožnik je do povračila stroškov sodnega postopka upravičen na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP, ker je bila tožba v konkretnem primeru potrebna, tožena stranka pa je izpolnila tožbeni zahtevek po vložitvi tožbe.
Glede na določbo prvega odstavka 158. člena ZPP pa tožniku ni treba povrniti stroškov postopka toženi stranki, ker je tožbo umaknil takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Skladno z ustaljeno sodno prakso je umik takojšen, četudi je opravljen celo mesece po izpolnitvi zahtevka, če nobena od strank ni opravila pravdnih dejanj in tako niso nastali v tem času nobeni stroški. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da tožniku ni mogoče očitati, da je zamudil z umikom tožbe, saj je bila umaknjena, še preden je sodišče razpisalo narok za glavno obravnavo oziroma toženi stranki v zvezi s tem niso nastali dodatni stroški.
ugovor zoper sklep o izvršbi – judikatna terjatev – zastaranje – obresti
V zvezi z ugovorom zastaranja obresti, ki izhajajo iz judikatnih terjatev, je potrebno uporabiti določilo drugega odstavka 356. člena OZ, ki določa, da vse občasne terjatve, ki izvirajo iz judikatnih odločb in zapadejo v bodoče, zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev. 347. člen OZ pa določa, da terjatev občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih, zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, kar se nanaša tudi na terjatev obresti (podobno sklep VS RS II Ips 70/2011). V konkretnem primeru torej za tiste obresti, ki so zapadle do izdaje sklepa o izvršbi opr. št. I 2003/01183 z dne 12. 9. 2003, to je od 31. 1. 2003 do 12. 9. 2003 od zneska 366,49 EUR, velja 10-letni zastaralni rok in je ugovor v tem delu neutemeljen. Za izterjavo vseh ostalih zakonskih zamudnih obresti, ki zapadejo v plačilo po izdaji sklepa o izvršbi z dne 12. 9. 2003 (torej v bodoče), pa je potrebno upoštevati glede na ugovor zastaranja drugi odstavek 356. člena OZ v zvezi s 347. členom OZ.
izredna denarna socialna pomoč - revizija - postulacijska sposobnost
Tožnik je vložil revizijo. Revizija ni bila vložena po odvetniku, prav tako tudi iz dosedanjega postopka ne izhaja, niti tožnik tega ne zatrjuje, da ima sam opravljen pravniški državni izpit. Zato niso izpolnjeni pogoji za vložitev revizije po 86. členu ZPP, kar pomeni, da je revizijo vložila oseba, ki te pravice nima. Takšna revizija je nedovoljena in se zavrže.
stroški postopka - pravica do prenosa pokojninskih pravic - plačilo prispevkov - uspeh v postopku
Glede na vtoževane in ugotovljene zneske plačanih prispevkov za posamezno leto ter na novo določen znesek za prenos pokojninskih pravic iz pokojninskega sistema Republike Slovenije v sistem pokojninskega zavarovanja EU ob odpravi obeh izpodbijanih odločb tožene stranke, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožnica v tem sporu uspela v višini 60 %. Skladno z določbo 2. odstavka 154. člena ZPP je zato tožnica upravičena do ustreznega dela stroškov. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep glede stroškov postopka spremenilo tako, da je ustrezno znižalo prisojeni znesek stroškov.