OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071154
ZPP člen 254, 254/2.
dokazovanje z izvedencem – prenehanje pooblastila za opravljanje nalog izvedenca – postavitev drugega izvedenca – predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja – ugovor izpolnitve – dokazno breme
Ker zaslišanje prvega izvedenca ni bilo mogoče, saj mu je v teku postopka prenehalo pooblastilo za opravljanje nalog izvedenca, sodišče prve stopnje ni ravnalo napačno, ko je predlogu tožnika za postavitev drugega izvedenca ugodilo in nato na mnenje tega izvedenca oprlo tudi svojo odločitev.
ZJU člen 24, 24/3, 25, 25/1, 25/2, 35, 35/1, 74, 75, 75/1, 76, 76/1, 77, 77/1, 77a. OZ člen 86, 86/1.
neustrezna razporeditev
ZJU ureja postopek za uveljavljanje neveljavnosti posamičnega akta delodajalca. Delavec tako lahko na podlagi tretjega odstavka 24. člena ZJU v povezavi s prvim odstavkom 25. člena ZJU zoper sklepe delodajalca o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja vloži pritožbo v roku 8 dni od vročitve sklepa, o kateri odloča komisija za pritožbe iz delovnega razmerja (prvi odstavek 35. člena ZJU), ker ima v nadaljevanju možnost sodnega varstva v 30 dneh od vročitve sklepa komisije za pritožbe oz. od dneva, ko poteče rok za izdajo sklepe komisije za pritožbe (drugi odstavek 25. člena ZJU). Prav tako javnemu uslužbencu ZJU v 74. in 75. členu daje možnost vložitve predloga za razveljavitev sklepa delodajalca, s katerim se odloči o pravicah in obveznostih javnega uslužbenca. O predlogu odloča komisija za pritožbe iz delovnega razmerja (prvi odstavek 76. člena ZJU), pri čemer se sklepi o razveljavitvi lahko izdajo v 3 letih od izdaje odločbe ali sklepa (prvi odstavek 77. člena ZJU). Neveljavnost posamičnih aktov delodajalca je urejena v ZJU, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za ugotovitev ničnosti sklepa tožene stranke z dne 17. 11. 2008 (o prevedbi plače v nov plačni sistem) na podlagi prvega odstavka 86. člena OZ, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek v delu, s katerim je tožnik uveljavljal ničnost in odpravo (dokončnega) sklepa z dne 17. 11. 2008 (zoper katerega tožnik v zakonskem roku ni uveljavljal varstva pravic), pravilno zavrnilo.
nadzorovana obravnava – koordinator nadzorovane obravnave – več koordinatorjev
Več koordinatork z različnimi strokovnimi profili bo nasprotnemu udeležencu v konkretni situaciji nedvomno lahko nudilo bolj celostno podporo pri obravnavi.
delitev nepremičnine – skupno premoženje zakoncev – spor o obsegu skupnega premoženja – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
Ker je nasprotni udeleženec vknjižen v zemljiški knjigi, je tudi sicer interes za ureditev pravnega razmerja na predlagateljičini strani in ne na strani prvega nasprotnega udeleženca.
Za postopek v primeru zavrženja tožbe zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk ni predvideno plačilo takse z zmanjšanim količnikom 1. Zavrženje tožbe je namreč sodno dejanje, s katerim se odloči o tožbi. Primeri končanja postopka, navedeni v tarifni številki 1112 Taksne tarife (z umikom tožbe, s sodbo na podlagi odpovedi oziroma pripoznave zahtevka, s sklenitvijo sodne poravnave), pa so posledica pravdnih dejanj strank.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071129
ZPSPP člen 31. ZPP člen 285.
najem poslovnih prostorov – obstoj najemnega razmerja – pisna oblika – ustna najemna pogodba – konvalidacija pogodbe – vstop v pravice najemodajalca – povrnitev vlaganj najemnika – dogovor o plačilu najemnine – dogovor o kompenzaciji vlaganj z najemnino – materialno procesno vodstvo – zavrnitev dokaznega predloga – ogled poslovnih prostorov
Skupaj z najemno pogodbo je na toženko prešel tudi dogovor o kompenzaciji vlaganj z najemninami, zato je njena pasivna legitimacija podana.
Sodišče prve stopnje se zaradi zmotnih materialnopravnih izhodišč ni opredelilo do trditev, da so morebitna vlaganja v sporne prostore že poračunana z najemninami, zato bo v ponovljenem postopku moralo ugotoviti, kakšen je bil dogovor glede plačevanja najemnine in poračunavanja vlaganj.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – postopek v sporih majhne vrednosti – izdaja sodbe brez razpisa naroka – dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje – zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Ker ni bilo zamude, toženec ni (bil) prekludiran pri opravljanju procesnih dejanj. Vrnitev v prejšnje stanje očitno ni potrebna in tožencu tudi ne bi prinesla nobene pravne koristi. Njegov predlog ni dovoljen, zato ga je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 120. člena ZPP pravilno zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063283
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 168, 168/3.
opravljanje prevozov - škoda - izgubljeni dobiček - ocena izgubljenega dobička - normalen tek stvari - oškodovalčevo dejanje - zamuda pri popravilu - primerjava premoženjskega stanja - odhodki - stroški obratovanja - manipulativni stroški - hipotetični dohodki in izdatki - obseg poslovanja - podatki o preteklem poslovanju - stopnja verjetnosti - dokaz nasprotne stranke - trditve o nastanku pozitivnega poslovnega izida - dolžnost zmanjševanja škode - sklepčnost - informativni dokaz - trditveno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - protispisnost
Izgubljeni dobiček je lahko le razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in njegovimi predvidenimi odhodki v tem obdobju. Pri tem je breme ustreznega zatrjevanja nastale škode na tožeči stranki.
Obseg poslovanja, ki bi ga tožeča stranka dosegla, če škodnega dogodka ne bi bilo, se ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju tožeče stranke, povečanem oziroma zmanjšanem za stopnjo rasti oziroma padanja tega poslovanja v preteklih letih. Zato bi morala tožeča stranka za sklepčnost zahtevka navesti tudi, kakšni so bili njeni poslovni rezultati vsaj v obdobju enega leta pred škodnim dogodkom, saj le takšni podatki omogočajo s stopnjo verjetnosti več kot 50 % sklepanje o poslovanju v prihodnosti.
Informativni dokaz, pri katerem manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve, ni dovoljen.
Dokazni predlog tožene stranke ne vključuje tudi dokaznega predloga tožeče stranke. Tožeča stranka je samostojna pravdna stranka, na kateri je dokazno breme za njene trditve, zato se ne more zanašati na dokazne predloge nasprotne stranke. Slednje bi bilo tudi v nasprotju s pravilom o povezavi trditvenega in dokaznega bremena.
V tridtveni podlagi tožeče stranke manjkajo (konkretne) trditve o dejstvih, ki bi izkazovala (verjetni) nastanek takšnega (pozitivnega) poslovnega izida, to so navedbe o premoženjskih kategorijah, ki so podlaga za izračun izgubljenega dobička. Zlasti manjkajo trditve o preteklih prihodkih tožeče stranke z opravljanjem prevozov in prihodkih tožeče stranke v času neobratovanja avtobusa. Tožeča stranka tudi ni pojasnila koliko je zaračunavala za opravljene prevoze, zgolj sklicevanje na prevožene kilometre in njihovo tržno vrednost namreč ne pomeni nujno tudi prihodka tožeče stranke.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog – brezplačna pravna pomoč – vzpostavitev stika z odvetnikom – pavšalne trditve – potrdilo zdravnika o splošnem zdravstvenem stanju – trajajoče zdravstveno stanje
Sklicevanje na potrdilo zdravnika, ki opisuje zgolj splošno zdravstveno stanje, ki je trajajoče, ne zadostuje za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
Trditev toženca, da ni mogel priti do odvetnika, ne predstavlja upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj bi toženec in odvetnik lahko stopila v stik tudi na drugačen način, in ne samo osebno.
SPZ člen 77, 77/2, 77/4, 78. ZPP člen 4, 339, 339/2, 339/2-8.
ureditev meje – močnejša pravica – zadnja mirna posest – domneva močnejše pravice – dokončno urejena meja v katastrskem postopku – priposestvovanje – zavrnitev dokaznih predlogov – kršitev načela neposrednosti – vnaprejšnja dokazna ocena – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob ugotovitvi, da v predmetni zadevi vrednost spornega mejnega prostora ne presega dvakratne vrednosti spora majhne vrednosti, bi moralo sodišče mejo ugotavljati na podlagi močnejše pravice. Nepravilen je zaključek sklepa, da ugotavljanje meje po močnejši pravici ni mogoče, ker meja ni dokončno urejena v katastrskem postopku.
Predlagatelj (dolžnik) je dolžan sodišču v danem roku predložiti listine, navedene v drugem odstavku 221.f člena ZFPPIPP, sodišče pa je dolžno le formalno preizkusiti, ali so zahtevane listine predložene in ali so izpolnjeni pogoji za potrditev poenostavljene prisilne poravnave.
Sodišče nima podlage v zakonu, da bi ugotavljalo, zakaj do soglasja upnikov za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave ni prišlo. Postopek pridobivanja potrebnih soglasij upnikov za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave je namreč izključno v sferi dolžnika in upnikov.
Ker je tožena stranka v pobot uveljavljala svojo terjatev, glede katere dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, mora pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v celoti razveljaviti, čeprav je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo, da obstaja terjatev tožeče stranke do toženca, saj gre za odločitev, ki predstavlja celoto - t. i. tričlenski izrek (ugotovitev o obstoju terjatve, ugotovitev o obstoju protiterjatve ter odločitev o njunem pobotanju).
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0071183
ZD člen 141, 141/1, 220. ZPP člen 181, 181/2, 274. 274/1, 286. OZ člen 369, 369/3. SPZ člen 9.
sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju – neveljavnost sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju – ugotovitev obstoja dedne pravice – dediščinski zahtevek – zahtevek na izročitev zapuščine – pravočasnost ugovora zastaranja – zastaranje dediščinskega zahtevka – pretrganje zastaranja – pravni interes za (samostojno) ugotovitveno tožbo
Zahtevek na ugotovitev dedne pravice ni končni cilj ampak sredstvo za dosego utemeljenosti dediščinskega zahtevka oziroma izročitev zapuščine. Če tega končnega cilja ni več mogoče uresničiti zaradi zavrnitve dediščinskega zahtevka zaradi zastaranja, potem tožnik nima več pravnega interesa za takšno (samostojno) ugotovitveno tožbo. Sodišče prve stopnje bi moralo ta tožbeni zahtevek zavreči in ne zavrniti.
stroški kazenskega postopka – odlog plačila stroškov kazenskega postopka – predlog za odlog plačila – pravočasnost predloga za odlog plačila – rok za plačilo stroškov kazenskega postopka, kot ga določi sodišče
Prvostopenjsko sodišče je s sklepom z dne 21. 4. 2015 obsojenemu dovolilo plačilo stroškov kazenskega postopka v 17 obrokih. Obsojeni je prvi obrok plačal dne 18. 15. 2015, kar pomeni, da zadnji obrok zapade v plačilo v mesecu oktobru 2016. Obsojeni je potem, ko je plačal šest obrokov, podal predlog za odložitev plačila stroškov postopka. Stališče prvostopenjskega sodišča, da je obsojeni predlog podal prepozno, je zmotno, saj je bil le-ta podan pred iztekom roka za obročno plačilo stroškov postopka, ki izteče oktobra 2016.
Obsojenec izhaja iz napačnega kazenskopravnega stališča, da je tudi pogojni odpust oblika prestajanja kazni zapora. Do takšnega stališča se je pravilno opredelilo že sodišče prve stopnje, opirajoč se tudi na ustaljeno sodno prakso, da pogojni odpust ni oblika prestajanja kazni zapora. Sodišče prve stopnje je pri izreku enotne kazni v trajanju treh let in enajst mesecev pravilno kot določen del prej izrečene kazni upoštevalo čas pogojnega odpusta v trajanju dve leti in osem mesecev zapora, saj je to del kazni, ki je obsojenec po sodbi okrožnega sodišča še ni prestal.
Predmet darila niso bile sporne premičnine, niti kmetija oziroma kmetijsko gospodarstvo, temveč izrecno naštete nepremičnine. Tudi če te res tvorijo kmetijo, kot trdi tožnik, to še ne pomeni, da so bile hkrati z njimi podarjene tudi sporne premičnine. Dejstvo, da so te namenjene gospodarski rabi kmetije, ne zadošča za takšno domnevo. Pritiklina po drugem odstavku 17. člena SPZ le v dvomu deli usodo glavne stvari. Za presojo pravne povezave med njima je treba poleg objektivnih meril upoštevati tudi voljo lastnika glavne stvari.
ZDR-1 člen 6, 7, 8, 33, 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 181.
odreditev dela na drugem delovnem mestu - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - diskriminacija
Na podlagi dejanske ugotovitve, da se je zmanjšala potreba po delu diplomirane medicinske sestre na A. oddelku in povečala na D. oddelku, ter dejstva, da tožnici ni bilo odrejeno začasno opravljanje drugega dela v trajanju več kot treh mesecev v letu 2014, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožena stranka upravičeno in zakonito tožnici odredila začasno opravljanje dela na D. oddelku tožene stranke.
Delovno sodišče v sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga presoja, ali je delo delavca, čigar pogodba o zaposlitvi je bila odpovedana, v resnici postalo nepotrebno iz razlogov na strani delodajalca ter s tem resničnost in ne morda le navideznost poslovnega razloga. Pri tem pa ne sme presojati smotrnosti poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca, ki so v njegovi izključni pristojnosti. Iz navedenega razloga je v obravnavani zadevi odločilno le, ali je tožena stranka dela tožnice na A. oddelku v resnici razporedila na druge tam zaposlene. Nepomembno pa je, ali je bila takšna odločitev tudi smotrna in ali so drugi zaposleni prenesene delovne naloge tožnice bili sposobni opraviti v okviru svojega delovnega časa ali pa je zaradi tega morda trpela kvaliteta opravljenega dela. Smotrnost takšnih odločitev, enako kot tudi odločitev, na katere delavce bo prenesla delovne naloge in kateremu delavcu pa odpovedala pogodbo o zaposlitvi, pa je izključno v pristojnosti tožene stranke (ki je omejena le s prepovedjo diskriminacije) in jih sodišče prve stopnje v tem sporu pravilno ni presojalo.
Sodišče prve stopnje je dalo soglasje za odstop od dvostransko neizpolnjenih pogodb. Zakonsko določbo je sodišče pravilno povzelo, vendar svoje odločitve ni obrazložilo. Predvsem ni ugotavljalo (in posledično tudi ne pojasnilo), ali gre za dvostransko neizpolnjene pogodbe, prav tako tudi ne, ali bo z odstopno pravico dosežen njen namen, to pa je, da se dosežejo ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov v skladu z namenom stečajnega postopka. Zgolj pavšalna navedba, da bo tak namen z odstopom od pogodb dosežen, ne more zadostovati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0081550
OZ člen 3, 86, 86/1, 92. ZFPPIPP člen 151, 272, 272/1, 272/1-3.
prosto urejanje obligacijskih razmerij – ničnost – uveljavljanje ničnosti – izpodbojnost – izpodbojna pravna dejanja – domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje – omejitev dolžnikovih poslov
ZFPPIPP v primeru dejanja, opravljenega med postopkom prisilne poravnave v nasprotju s 151. členom istega zakona, predpisuje domnevo objektivnega pogoja izpodbojnosti.