nadzorovana obravnava – koordinator nadzorovane obravnave – več koordinatorjev
Več koordinatork z različnimi strokovnimi profili bo nasprotnemu udeležencu v konkretni situaciji nedvomno lahko nudilo bolj celostno podporo pri obravnavi.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0071183
ZD člen 141, 141/1, 220. ZPP člen 181, 181/2, 274. 274/1, 286. OZ člen 369, 369/3. SPZ člen 9.
sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju – neveljavnost sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju – ugotovitev obstoja dedne pravice – dediščinski zahtevek – zahtevek na izročitev zapuščine – pravočasnost ugovora zastaranja – zastaranje dediščinskega zahtevka – pretrganje zastaranja – pravni interes za (samostojno) ugotovitveno tožbo
Zahtevek na ugotovitev dedne pravice ni končni cilj ampak sredstvo za dosego utemeljenosti dediščinskega zahtevka oziroma izročitev zapuščine. Če tega končnega cilja ni več mogoče uresničiti zaradi zavrnitve dediščinskega zahtevka zaradi zastaranja, potem tožnik nima več pravnega interesa za takšno (samostojno) ugotovitveno tožbo. Sodišče prve stopnje bi moralo ta tožbeni zahtevek zavreči in ne zavrniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071154
ZPP člen 254, 254/2.
dokazovanje z izvedencem – prenehanje pooblastila za opravljanje nalog izvedenca – postavitev drugega izvedenca – predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja – ugovor izpolnitve – dokazno breme
Ker zaslišanje prvega izvedenca ni bilo mogoče, saj mu je v teku postopka prenehalo pooblastilo za opravljanje nalog izvedenca, sodišče prve stopnje ni ravnalo napačno, ko je predlogu tožnika za postavitev drugega izvedenca ugodilo in nato na mnenje tega izvedenca oprlo tudi svojo odločitev.
V skladu z določbo 137. člena ZDR ima delavec pravico do nadomestila plače, če dela ne opravlja iz razlogov na strani delodajalca. Ker je tožnica navajala, da se iz utemeljenih razlogov ni odzvala pozivom tožene stranke na delo po vročitvi delne sodbe na podlagi pripoznave (o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi), česar sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, je bilo dejansko stanje glede tožničine pravice do plačila nadomestila plače, ker ni delala iz razlogov na stani tožene stranke, nepopolno ugotovljeno.
ZJU člen 24, 24/3, 25, 25/1, 25/2, 35, 35/1, 74, 75, 75/1, 76, 76/1, 77, 77/1, 77a. OZ člen 86, 86/1.
neustrezna razporeditev
ZJU ureja postopek za uveljavljanje neveljavnosti posamičnega akta delodajalca. Delavec tako lahko na podlagi tretjega odstavka 24. člena ZJU v povezavi s prvim odstavkom 25. člena ZJU zoper sklepe delodajalca o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja vloži pritožbo v roku 8 dni od vročitve sklepa, o kateri odloča komisija za pritožbe iz delovnega razmerja (prvi odstavek 35. člena ZJU), ker ima v nadaljevanju možnost sodnega varstva v 30 dneh od vročitve sklepa komisije za pritožbe oz. od dneva, ko poteče rok za izdajo sklepe komisije za pritožbe (drugi odstavek 25. člena ZJU). Prav tako javnemu uslužbencu ZJU v 74. in 75. členu daje možnost vložitve predloga za razveljavitev sklepa delodajalca, s katerim se odloči o pravicah in obveznostih javnega uslužbenca. O predlogu odloča komisija za pritožbe iz delovnega razmerja (prvi odstavek 76. člena ZJU), pri čemer se sklepi o razveljavitvi lahko izdajo v 3 letih od izdaje odločbe ali sklepa (prvi odstavek 77. člena ZJU). Neveljavnost posamičnih aktov delodajalca je urejena v ZJU, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za ugotovitev ničnosti sklepa tožene stranke z dne 17. 11. 2008 (o prevedbi plače v nov plačni sistem) na podlagi prvega odstavka 86. člena OZ, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek v delu, s katerim je tožnik uveljavljal ničnost in odpravo (dokončnega) sklepa z dne 17. 11. 2008 (zoper katerega tožnik v zakonskem roku ni uveljavljal varstva pravic), pravilno zavrnilo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca – možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je podana kršitev po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj tožnica več kot 5 dni zaporedoma ni prišla na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestila delodajalca, čeprav bi to morala in mogla storiti. Zmotno pa je uporabilo materialno pravo s tem, ko je ugotovilo, da zgolj zaradi dejstvo, da tožnica tožene stranke enkrat ni obvestila o začetku bolniškega staleža, nadaljevanje delovnega razmerja med strankama tega individualnega delovnega spora ni več mogoče. Pri svoji odločitvi sodišče prve stopnje ni upoštevalo ugotovljenih pravno relevantnih dejstev, zlasti, da je tožnica delala z delovnim časom, krajšim od polnega, da je invalidka III. kategorije, da je bila večji del časa v bolniškem staležu, da je tožena stranka delavcem, ki so bili veliko odsotni, odrejala delo sproti in jih ni upoštevala v vnaprejšnjih razporedih dela. Zato ni mogoče šteti, da bi zaradi obravnavanega enkratnega nesporočanja razloga za odsotnost tožnice tožena stranka imela težave pri organiziranju delovnega procesa. Šlo je za enkratno kršitev tožnice, ki glede na okoliščine po svoji teži ni taka kršitev, ki bi onemogočala nadaljevanje delovnega razmerja in opravičevala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi kot skrajni ukrep. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
eventualni zahtevek - dogovor o skupni gradnji - solastninska pravica na podlagi dogovora o skupni gradnji
V primeru, če sodišče zavrne primarni zahtevek, ugodi pa eventualnemu zahtevku, in se pritoži zgolj tožnik, je treba odločitev o primarnem in o eventualnem zahtevku obravnavati kot celoto.
ZDR-1 člen 6, 7, 8, 33, 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 181.
odreditev dela na drugem delovnem mestu - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - diskriminacija
Na podlagi dejanske ugotovitve, da se je zmanjšala potreba po delu diplomirane medicinske sestre na A. oddelku in povečala na D. oddelku, ter dejstva, da tožnici ni bilo odrejeno začasno opravljanje drugega dela v trajanju več kot treh mesecev v letu 2014, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožena stranka upravičeno in zakonito tožnici odredila začasno opravljanje dela na D. oddelku tožene stranke.
Delovno sodišče v sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga presoja, ali je delo delavca, čigar pogodba o zaposlitvi je bila odpovedana, v resnici postalo nepotrebno iz razlogov na strani delodajalca ter s tem resničnost in ne morda le navideznost poslovnega razloga. Pri tem pa ne sme presojati smotrnosti poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca, ki so v njegovi izključni pristojnosti. Iz navedenega razloga je v obravnavani zadevi odločilno le, ali je tožena stranka dela tožnice na A. oddelku v resnici razporedila na druge tam zaposlene. Nepomembno pa je, ali je bila takšna odločitev tudi smotrna in ali so drugi zaposleni prenesene delovne naloge tožnice bili sposobni opraviti v okviru svojega delovnega časa ali pa je zaradi tega morda trpela kvaliteta opravljenega dela. Smotrnost takšnih odločitev, enako kot tudi odločitev, na katere delavce bo prenesla delovne naloge in kateremu delavcu pa odpovedala pogodbo o zaposlitvi, pa je izključno v pristojnosti tožene stranke (ki je omejena le s prepovedjo diskriminacije) in jih sodišče prve stopnje v tem sporu pravilno ni presojalo.
Ker je tožena stranka v pobot uveljavljala svojo terjatev, glede katere dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, mora pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v celoti razveljaviti, čeprav je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo, da obstaja terjatev tožeče stranke do toženca, saj gre za odločitev, ki predstavlja celoto - t. i. tričlenski izrek (ugotovitev o obstoju terjatve, ugotovitev o obstoju protiterjatve ter odločitev o njunem pobotanju).
SPZ člen 100. ZTLR člen 54, 54/1, 55. Uredba o upravljanju stanovanjskih hiš (1954) člen 2, 2/3, 6.
služnost v javno korist - priposestvovanje služnosti - družbena lastnina - večstanovanjska stavba - transformatorska postaja - upravljanje večstanovanjske hiše - upravljalec - dovoljenje stanovanjskega organa in soglasje HS - odstranitveni zahtevek - obogatitveni zahtevek
Glede na ugotovitev, da je bila transformatorska postaja postavljena v prostor večstanovanjske stavbe na podlagi soglasja hišnega sveta, tedaj pristojnega za upravljanje stavbe, in da je toženec izvrševal služnostna upravičenja (povezana z uporabo, obratovanjem in vzdrževanjem naprave) v z zakonom določeni priposestvovalni dobi, je odločitev o neutemeljenosti tako odstranitvenega kot obogatitvenega zahtevka pravilna.
osebni stečaj – postopek osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja – dolžnikov predlog za začetek stečajnega postopka – postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – insolventnost – uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo – ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja – poročilo o stanju dolžnikovega premoženja – presoja insolventnosti – trditveno in dokazno breme – odpust obveznosti
V primeru, kadar je predlagatelj dolžnik, je dolžnik edina stranka predhodnega postopka. Zatrjevanih dejstev o višini obveznosti in svojem premoženjskem stanju ni dolžan dokazovati zato, ker bi bila sporna, ali zato, da z njimi izpodbije navedbe in dokaze nasprotnika, pač pa zato, da sodišču omogoči presojo, ali je dolžnik insolventen in ali obstajajo zakonski pogoji za začetek postopka osebnega stečaja.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082164
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 354.
stvarna služnost – prenehanje služnosti – pripoznava tožbenega zahtevka – vknjižba pravic – izstavitev zemljiškoknjižne listine – pravni interes – listine, ki so podlaga za vknjižbo – zavrženje tožbe
Stranka lahko neposredno na podlagi ugotovitvene sodbe doseže vknjižbo prenehanja v zemljiški knjigi, kar pomeni, da ima takšna sodba učinek izvršljivosti.
Pritožba neutemeljeno očita tožniku, češ da naj bi zlorabljal svojo pravico do uporabnine, ker tudi po pravnomočnem zaključku nepravdnega postopka zaradi delitve solastnine ni predlagal civilne delitve stanovanjske hiše z njeno prodajo in z razdelitvijo izkupička in ker ima stanovanjsko pravico na neprofitnem stanovanju. Pravilno je pojasnilo prvostopenjskega sodišča, da navedeno ni relevantno za odločitev in tožniku ne jemlje pravice do uporabnine.
Tožnik v tem individualnem delovnem sporu uveljavlja primarni in podredni tožbeni zahtevek, s katerima zahteva ugotovitev nezakonitosti in odpravo odločbe tožene stranke in sklepa Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS oziroma spremembo navedenih odločb tako, da se mu prizna pravica do izplačila neizplačanih plač za obdobje treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja in pravica do nadomestila plače za čas neizrabljenega letnega dopusta.
Do pravic po ZJSRS, ki izhajajo iz 19. člena tega zakona, so upravičeni delavci, ki jim delovno razmerje preneha zaradi insolventnosti delodajalca (prvi odstavek 16. člena ZJSRS). V primeru izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije delavcu delovno razmerje preneha, če je v izbrisani družbi zaposlen ob njenem prenehanju (četrti odstavek 442. člena ZFPPIPP. Delavec je torej v primeru izbrisa družbe, ki je njegov delodajalec, iz sodnega registra brez likvidacije do pravic po ZJSRS upravičen le, če je v družbi zaposlen ob njenem izbrisu. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik v času izbrisa družbe iz sodnega registra pri njej ni bil zaposlen. Zato mu pravice po ZJSRS (ne glede na pravočasnost vložene zahteve) ne pripadajo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071129
ZPSPP člen 31. ZPP člen 285.
najem poslovnih prostorov – obstoj najemnega razmerja – pisna oblika – ustna najemna pogodba – konvalidacija pogodbe – vstop v pravice najemodajalca – povrnitev vlaganj najemnika – dogovor o plačilu najemnine – dogovor o kompenzaciji vlaganj z najemnino – materialno procesno vodstvo – zavrnitev dokaznega predloga – ogled poslovnih prostorov
Skupaj z najemno pogodbo je na toženko prešel tudi dogovor o kompenzaciji vlaganj z najemninami, zato je njena pasivna legitimacija podana.
Sodišče prve stopnje se zaradi zmotnih materialnopravnih izhodišč ni opredelilo do trditev, da so morebitna vlaganja v sporne prostore že poračunana z najemninami, zato bo v ponovljenem postopku moralo ugotoviti, kakšen je bil dogovor glede plačevanja najemnine in poračunavanja vlaganj.
ZD člen 9, 163, 174, 203, 219. ZPP člen 279a, 339, 339/2, 339/2-10.
zapuščina brez dedičev – prehod zapuščine na državo – oprava zapuščinske obravnave – zapuščinski postopek – uporaba določb pravdnega postopka – stroški oklica
174. člen ZD oziroma kakšen drugi zakon ne določa, da bi v zapuščinskih postopkih, ko gre za ediktalni postopek po 9. členu ZD, Republika Slovenija bila oproščena plačila sodnih stroškov. Zato mora tudi nositi stroške oklica, ki so bili predhodno založeni iz sredstev sodišča.
mobbing - odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija - trpinčenje na delovnem mestu
Tožena stranka je dokazala, da očitana ravnanja (da je tožnica uspela z zamudno sodbo glede redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi; nezagotavljanje dela; neprimernost delovnega prostora; nezagotavljanje delovnih sredstev; idr..) bodisi niso resnična ali jih ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožnici na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa 6.a člen ZDR. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
Pri presoji, čigava pravica ima prednost, je treba upoštevati, da dolžnik v času, ko je toženec pridobil zastavno pravico, dejansko ni bil več lastnik spornega stanovanja, saj je z njim že v letu 1998 razpolagal. Takrat so zato že na prvega kupca, ne glede na izostanek zemljiškoknjižnega vpisa, prešla stvarnopravna upravičenja v obsegu, ki bi mu zagotavljala pravno varstvo v izvršbi. Kasneje so s pogodbami prešla tudi na njegova pravna naslednika. Zastavna pravica pridobljena na le še formalno dolžnikovem premoženju zato ne more imeti prednosti pred tožnikovo lastninsko pravico.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – postopek v sporih majhne vrednosti – izdaja sodbe brez razpisa naroka – dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje – zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Ker ni bilo zamude, toženec ni (bil) prekludiran pri opravljanju procesnih dejanj. Vrnitev v prejšnje stanje očitno ni potrebna in tožencu tudi ne bi prinesla nobene pravne koristi. Njegov predlog ni dovoljen, zato ga je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 120. člena ZPP pravilno zavrglo.