premestitev na drugo delovno mesto - opravljanje enakega dela - reorganizacija delovnega procesa
Ker v skladu z določbo tretjega odstavka 156. člena ZJU sprememba akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest predstavlja podlago za premestitev javnega uslužbenca iz poslovnega razloga, dejstvo, da javni uslužbenec pred in po premestitvi opravlja pretežno enako delo, še ne pomeni, da je bila njegova premestitev nezakonita. Če delodajalec zaradi zmanjšanja obsega javnih nalog, privatizacije javnih nalog, iz organizacijskih, strukturnih, javnofinančnih ali podobnih razlogov spremeni sistemizacijo, ukine določeno delovno mesto in ustvari novo delovno mesto, je namreč podan utemeljen razlog za premestitev javnega uslužbenca iz poslovnega razloga, četudi ta dejansko ves čas opravlja enako ali v bistvenem podobno delo.
Obveznost toženca kot povzročitelja prometne nesreče, da tožnici kot zavarovalnici povrne oškodovancem izplačane zneske, se namreč presoja glede na sklenjeno zavarovalno pogodbo, sestavni del katere so tudi Splošni pogoji, ki toženca zavezujejo kot pogodbeni dogovor.
- V obravnavanem primeru se ne ugotavlja odgovornost toženca za prekršek iz 105. člena ZPrCP zaradi vožnje pod vplivom alkohola, temveč se presoja utemeljenost regresnega zahtevka zavarovalnice na temelju zavarovalne pogodbe, ki izgubo pravic iz zavarovanja v 4. d.) točki prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev, ki so njen sestavni del, veže na odklonitev ugotavljanja vsebnosti alkohola v organizmu s krvno analizo.
- Pravilni so prvostopenjski zaključki, da toženec zgolj s pavšalno grajo izplačanih zneskov odškodnin po višini, brez da bi bila ta izhajajoč iz pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena tudi ustrezno dokazno podprta (212. člen ZPP), ob tem ko je tožnica na drugi strani izplačane zneske odškodnin po višini izčrpno izkazala s predložitvijo listinskega dokaznega gradiva (priloga A4 do A18), vtoževane terjatve po višini ne more z uspehom izpodbijati.
V skladu z določbo 137. člena ZDR ima delavec pravico do nadomestila plače, če dela ne opravlja iz razlogov na strani delodajalca. Ker je tožnica navajala, da se iz utemeljenih razlogov ni odzvala pozivom tožene stranke na delo po vročitvi delne sodbe na podlagi pripoznave (o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi), česar sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, je bilo dejansko stanje glede tožničine pravice do plačila nadomestila plače, ker ni delala iz razlogov na stani tožene stranke, nepopolno ugotovljeno.
Obsojenec izhaja iz napačnega kazenskopravnega stališča, da je tudi pogojni odpust oblika prestajanja kazni zapora. Do takšnega stališča se je pravilno opredelilo že sodišče prve stopnje, opirajoč se tudi na ustaljeno sodno prakso, da pogojni odpust ni oblika prestajanja kazni zapora. Sodišče prve stopnje je pri izreku enotne kazni v trajanju treh let in enajst mesecev pravilno kot določen del prej izrečene kazni upoštevalo čas pogojnega odpusta v trajanju dve leti in osem mesecev zapora, saj je to del kazni, ki je obsojenec po sodbi okrožnega sodišča še ni prestal.
mobbing - odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija - trpinčenje na delovnem mestu
Tožena stranka je dokazala, da očitana ravnanja (da je tožnica uspela z zamudno sodbo glede redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi; nezagotavljanje dela; neprimernost delovnega prostora; nezagotavljanje delovnih sredstev; idr..) bodisi niso resnična ali jih ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožnici na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa 6.a člen ZDR. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0079380
SPZ člen 88, 89, 89/2, 89/3. ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
nujna pot - določitev nujne poti - presoja več variant poteka nujne poti - trasa nujne poti - vsebina sklepa o določitvi nujne poti - skica - izvedensko mnenje - pravica do izjave - primerno nadomestilo
Traso nujne poti določi in jo obrazloži sodišče v sklepu, potem ko opravi vsebinsko presojo, upoštevaje konkretno ugotovljene dejanske okoliščine in strokovno mnenje izvedenca gradbene stroke. Sestavni del sklepa je skica z grafičnim oziroma geodetsko tehničnim prikazom poteka trase poti. Izvedenec geodetske stroke jo izdela po navodilu sodišča. Udeleženci pa se o njej lahko izjavijo v pritožbi zoper izdani sklep.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo med strankama dogovorjeno plačilo osnovne plače po pogodbi o zaposlitvi, poleg tega pa je tožniku tožena stranka izplačevala še del plače iz naslova delovne uspešnosti. Pravilno je tudi ugotovilo, da je tožnik ves čas prejemal višjo plačo kot je bila dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi, zato je tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval plačo v višini, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, utemeljeno zavrnilo.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – postopek v sporih majhne vrednosti – izdaja sodbe brez razpisa naroka – dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje – zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Ker ni bilo zamude, toženec ni (bil) prekludiran pri opravljanju procesnih dejanj. Vrnitev v prejšnje stanje očitno ni potrebna in tožencu tudi ne bi prinesla nobene pravne koristi. Njegov predlog ni dovoljen, zato ga je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 120. člena ZPP pravilno zavrglo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme – premoženjsko stanje – izjava o premoženjskem stanju – dokazna vrednost – odvzem dokazne vrednosti
V pritožbi tožena stranka navaja, da je sicer res v poslovnem letu 2013 beležila sredstva v višini 6.254,00 EUR, vendar s temi sredstvi v letu 2014 in 2015 ne razpolaga več. Pritožnica pa ne pove, zakaj v poslovnih knjigah kot svoje premoženje ni zavedla sončne elektrarne, ki jo je že v letu 2014 po njenih lastnih navedbah kupila od tožeče stranke. Zato pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je toženčevi izjavi o premoženjskem stanju treba odreči dokazno vrednost, neprepričljiva pa je zato tudi pritožbena trditev, da tudi s sredstvi, kot jih je izkazovala v bilanci stanja za leto 2013, ne razpolaga več.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - zmotna uporaba materialnega prava - bolniški stalež
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da je tožena stranka tožniku zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi 4. odstavka 125. člena ZDR-1 zaradi neuspešno opravljanega poskusnega dela. Tožnik je bil namreč od sklenitve izpodbijane pogodbe o zaposlitvi za določen čas do dneva podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi v službi dejansko le en dan, nato pa je bil v bolniškem staležu. Vsebinska ocena tožnikovega poskusnega dela ni mogla biti realna, ker je bila podana za manj kot en dan efektivnega dela, upoštevaje, da je tožena stranka tožniku določila poskusno delo v trajanju enega meseca. Smisel instituta poskusnega dela je, da se v določenem časovnem obdobju ugotovijo oziroma pokažejo znanja in sposobnosti delavca za opravljanje določenega dela. Svojih znanj in sposobnosti delavec ne more pokazati v časovnem obdobju enega dne. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z reparacijskim zahtevkom.
Pri presoji, čigava pravica ima prednost, je treba upoštevati, da dolžnik v času, ko je toženec pridobil zastavno pravico, dejansko ni bil več lastnik spornega stanovanja, saj je z njim že v letu 1998 razpolagal. Takrat so zato že na prvega kupca, ne glede na izostanek zemljiškoknjižnega vpisa, prešla stvarnopravna upravičenja v obsegu, ki bi mu zagotavljala pravno varstvo v izvršbi. Kasneje so s pogodbami prešla tudi na njegova pravna naslednika. Zastavna pravica pridobljena na le še formalno dolžnikovem premoženju zato ne more imeti prednosti pred tožnikovo lastninsko pravico.
delitev nepremičnine – skupno premoženje zakoncev – spor o obsegu skupnega premoženja – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
Ker je nasprotni udeleženec vknjižen v zemljiški knjigi, je tudi sicer interes za ureditev pravnega razmerja na predlagateljičini strani in ne na strani prvega nasprotnega udeleženca.
pozneje najdeno premoženje – obseg zapuščine – nepremičnina – neusklajeno zemljiškoknjižno in dejansko stanje – domneva lastninske pravice
V primeru neusklajenega zemljiškoknjižnega in dejanskega stanja pri naknadno najdenih nepremičninah zapuščinsko sodišče ne more samo odločati o tem, ali nepremičnina spada v zapuščino ali ne.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije v 62. členu določa, da delavcu pripada pogodbena kazen, kadar je s pravnomočno odločbo sodišča ugotovljeno, da je delavcu delovno razmerje prenehalo na nezakonit način (1. odstavek) in da pogodbena kazen znaša pet povprečnih neto plač v zavodu za zadnje tri mesece pred pravnomočnostjo sodbe (2. odstavek). Na podlagi zatrjevanj v tožbi in njej priloženih dokazov s strani tožnika izhaja, da je bilo na podlagi pravnomočne sodbe ugotovljeno, da je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. Zato je tožena stranka glede na določbo 62. člena kolektivne pogodbe dolžna tožniku plačati pogodbeno kazen v višini petih povprečnih neto plač pri toženi stranki v zadnjih treh mesecih pred pravnomočnostjo in je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
Institut vračunanja daril pride v poštev le glede deleža, ki ga (zakoniti) dediči dobijo neposredno od zapustnika (ga podedujejo po njem), ne pa tudi glede deležev, katere so jim odstopili sodediči.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082164
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 354.
stvarna služnost – prenehanje služnosti – pripoznava tožbenega zahtevka – vknjižba pravic – izstavitev zemljiškoknjižne listine – pravni interes – listine, ki so podlaga za vknjižbo – zavrženje tožbe
Stranka lahko neposredno na podlagi ugotovitvene sodbe doseže vknjižbo prenehanja v zemljiški knjigi, kar pomeni, da ima takšna sodba učinek izvršljivosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071154
ZPP člen 254, 254/2.
dokazovanje z izvedencem – prenehanje pooblastila za opravljanje nalog izvedenca – postavitev drugega izvedenca – predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja – ugovor izpolnitve – dokazno breme
Ker zaslišanje prvega izvedenca ni bilo mogoče, saj mu je v teku postopka prenehalo pooblastilo za opravljanje nalog izvedenca, sodišče prve stopnje ni ravnalo napačno, ko je predlogu tožnika za postavitev drugega izvedenca ugodilo in nato na mnenje tega izvedenca oprlo tudi svojo odločitev.