predlog za oprostitev plačila sodnih taks – trditveno in dokazno breme – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Predstavljeni podatki o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju tožene stranke, ki jih pritožnik ne izpodbija, terjajo dodatno obrazložitev, zakaj iz razpoložljivega premoženja tožena stranka ne more pridobiti sredstev za poplačilo sodne takse z unovčenjem dela le-tega, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče. Glede na izkazane mesečne prilive na TRR, ki znatno presegajo dolžno sodno takso, pa bi bil po presoji pritožbenega sodišča nujen tudi podatek o tem, kolikšni so v povprečju mesečni stroški zaposlenih, kakšne so v povprečju mesečne zapadle obveznosti do dobaviteljev in drugi dolgovi, nujno potrebni za poslovanje tožene stranke, pri čemer pritožbeno sodišče opozarja, da gre tudi pri obveznosti plačila sodne takse za toženčev dolg. Le tako bi lahko sodišče presojalo, ali bo takojšnje in celotno plačilo sodne takse lahko ogrozilo opravljanje toženčeve dejavnosti. Iz doslej ponujenih in zbranih podatkov pa plačilo dolžne sodne takse na ogrožanje toženčeve dejavnosti ne kaže.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog – brezplačna pravna pomoč – vzpostavitev stika z odvetnikom – pavšalne trditve – potrdilo zdravnika o splošnem zdravstvenem stanju – trajajoče zdravstveno stanje
Sklicevanje na potrdilo zdravnika, ki opisuje zgolj splošno zdravstveno stanje, ki je trajajoče, ne zadostuje za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
Trditev toženca, da ni mogel priti do odvetnika, ne predstavlja upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj bi toženec in odvetnik lahko stopila v stik tudi na drugačen način, in ne samo osebno.
SPZ člen 77, 77/2, 77/4, 78. ZPP člen 4, 339, 339/2, 339/2-8.
ureditev meje – močnejša pravica – zadnja mirna posest – domneva močnejše pravice – dokončno urejena meja v katastrskem postopku – priposestvovanje – zavrnitev dokaznih predlogov – kršitev načela neposrednosti – vnaprejšnja dokazna ocena – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob ugotovitvi, da v predmetni zadevi vrednost spornega mejnega prostora ne presega dvakratne vrednosti spora majhne vrednosti, bi moralo sodišče mejo ugotavljati na podlagi močnejše pravice. Nepravilen je zaključek sklepa, da ugotavljanje meje po močnejši pravici ni mogoče, ker meja ni dokončno urejena v katastrskem postopku.
nadzorovana obravnava – koordinator nadzorovane obravnave – več koordinatorjev
Več koordinatork z različnimi strokovnimi profili bo nasprotnemu udeležencu v konkretni situaciji nedvomno lahko nudilo bolj celostno podporo pri obravnavi.
ZDR-1 člen 6, 7, 8, 33, 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 181.
odreditev dela na drugem delovnem mestu - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - diskriminacija
Na podlagi dejanske ugotovitve, da se je zmanjšala potreba po delu diplomirane medicinske sestre na A. oddelku in povečala na D. oddelku, ter dejstva, da tožnici ni bilo odrejeno začasno opravljanje drugega dela v trajanju več kot treh mesecev v letu 2014, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožena stranka upravičeno in zakonito tožnici odredila začasno opravljanje dela na D. oddelku tožene stranke.
Delovno sodišče v sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga presoja, ali je delo delavca, čigar pogodba o zaposlitvi je bila odpovedana, v resnici postalo nepotrebno iz razlogov na strani delodajalca ter s tem resničnost in ne morda le navideznost poslovnega razloga. Pri tem pa ne sme presojati smotrnosti poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca, ki so v njegovi izključni pristojnosti. Iz navedenega razloga je v obravnavani zadevi odločilno le, ali je tožena stranka dela tožnice na A. oddelku v resnici razporedila na druge tam zaposlene. Nepomembno pa je, ali je bila takšna odločitev tudi smotrna in ali so drugi zaposleni prenesene delovne naloge tožnice bili sposobni opraviti v okviru svojega delovnega časa ali pa je zaradi tega morda trpela kvaliteta opravljenega dela. Smotrnost takšnih odločitev, enako kot tudi odločitev, na katere delavce bo prenesla delovne naloge in kateremu delavcu pa odpovedala pogodbo o zaposlitvi, pa je izključno v pristojnosti tožene stranke (ki je omejena le s prepovedjo diskriminacije) in jih sodišče prve stopnje v tem sporu pravilno ni presojalo.
Pri presoji, čigava pravica ima prednost, je treba upoštevati, da dolžnik v času, ko je toženec pridobil zastavno pravico, dejansko ni bil več lastnik spornega stanovanja, saj je z njim že v letu 1998 razpolagal. Takrat so zato že na prvega kupca, ne glede na izostanek zemljiškoknjižnega vpisa, prešla stvarnopravna upravičenja v obsegu, ki bi mu zagotavljala pravno varstvo v izvršbi. Kasneje so s pogodbami prešla tudi na njegova pravna naslednika. Zastavna pravica pridobljena na le še formalno dolžnikovem premoženju zato ne more imeti prednosti pred tožnikovo lastninsko pravico.
dedovanje zaščitene kmetije – prevzemnik zaščitene kmetij – nujni dedič – nujni delež – zemljišče in nepremičnine, nepomembne za zaščiteno kmetijo
V primeru dedovanja zaščitenih kmetij zakon predvideva, da nujni dediči dedujejo denarno vrednost nujnega deleža. Izjemoma pa lahko iz upravičenih razlogov dedič deduje tudi zemljišče ali drugo nepremičnino oziroma premičnine, če niso pomembne za zaščiteno kmetijo.
ZD člen 9, 163, 174, 203, 219. ZPP člen 279a, 339, 339/2, 339/2-10.
zapuščina brez dedičev – prehod zapuščine na državo – oprava zapuščinske obravnave – zapuščinski postopek – uporaba določb pravdnega postopka – stroški oklica
174. člen ZD oziroma kakšen drugi zakon ne določa, da bi v zapuščinskih postopkih, ko gre za ediktalni postopek po 9. členu ZD, Republika Slovenija bila oproščena plačila sodnih stroškov. Zato mora tudi nositi stroške oklica, ki so bili predhodno založeni iz sredstev sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071129
ZPSPP člen 31. ZPP člen 285.
najem poslovnih prostorov – obstoj najemnega razmerja – pisna oblika – ustna najemna pogodba – konvalidacija pogodbe – vstop v pravice najemodajalca – povrnitev vlaganj najemnika – dogovor o plačilu najemnine – dogovor o kompenzaciji vlaganj z najemnino – materialno procesno vodstvo – zavrnitev dokaznega predloga – ogled poslovnih prostorov
Skupaj z najemno pogodbo je na toženko prešel tudi dogovor o kompenzaciji vlaganj z najemninami, zato je njena pasivna legitimacija podana.
Sodišče prve stopnje se zaradi zmotnih materialnopravnih izhodišč ni opredelilo do trditev, da so morebitna vlaganja v sporne prostore že poračunana z najemninami, zato bo v ponovljenem postopku moralo ugotoviti, kakšen je bil dogovor glede plačevanja najemnine in poračunavanja vlaganj.
premestitev na drugo delovno mesto - opravljanje enakega dela - reorganizacija delovnega procesa
Ker v skladu z določbo tretjega odstavka 156. člena ZJU sprememba akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest predstavlja podlago za premestitev javnega uslužbenca iz poslovnega razloga, dejstvo, da javni uslužbenec pred in po premestitvi opravlja pretežno enako delo, še ne pomeni, da je bila njegova premestitev nezakonita. Če delodajalec zaradi zmanjšanja obsega javnih nalog, privatizacije javnih nalog, iz organizacijskih, strukturnih, javnofinančnih ali podobnih razlogov spremeni sistemizacijo, ukine določeno delovno mesto in ustvari novo delovno mesto, je namreč podan utemeljen razlog za premestitev javnega uslužbenca iz poslovnega razloga, četudi ta dejansko ves čas opravlja enako ali v bistvenem podobno delo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063283
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 168, 168/3.
opravljanje prevozov - škoda - izgubljeni dobiček - ocena izgubljenega dobička - normalen tek stvari - oškodovalčevo dejanje - zamuda pri popravilu - primerjava premoženjskega stanja - odhodki - stroški obratovanja - manipulativni stroški - hipotetični dohodki in izdatki - obseg poslovanja - podatki o preteklem poslovanju - stopnja verjetnosti - dokaz nasprotne stranke - trditve o nastanku pozitivnega poslovnega izida - dolžnost zmanjševanja škode - sklepčnost - informativni dokaz - trditveno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - protispisnost
Izgubljeni dobiček je lahko le razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in njegovimi predvidenimi odhodki v tem obdobju. Pri tem je breme ustreznega zatrjevanja nastale škode na tožeči stranki.
Obseg poslovanja, ki bi ga tožeča stranka dosegla, če škodnega dogodka ne bi bilo, se ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju tožeče stranke, povečanem oziroma zmanjšanem za stopnjo rasti oziroma padanja tega poslovanja v preteklih letih. Zato bi morala tožeča stranka za sklepčnost zahtevka navesti tudi, kakšni so bili njeni poslovni rezultati vsaj v obdobju enega leta pred škodnim dogodkom, saj le takšni podatki omogočajo s stopnjo verjetnosti več kot 50 % sklepanje o poslovanju v prihodnosti.
Informativni dokaz, pri katerem manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve, ni dovoljen.
Dokazni predlog tožene stranke ne vključuje tudi dokaznega predloga tožeče stranke. Tožeča stranka je samostojna pravdna stranka, na kateri je dokazno breme za njene trditve, zato se ne more zanašati na dokazne predloge nasprotne stranke. Slednje bi bilo tudi v nasprotju s pravilom o povezavi trditvenega in dokaznega bremena.
V tridtveni podlagi tožeče stranke manjkajo (konkretne) trditve o dejstvih, ki bi izkazovala (verjetni) nastanek takšnega (pozitivnega) poslovnega izida, to so navedbe o premoženjskih kategorijah, ki so podlaga za izračun izgubljenega dobička. Zlasti manjkajo trditve o preteklih prihodkih tožeče stranke z opravljanjem prevozov in prihodkih tožeče stranke v času neobratovanja avtobusa. Tožeča stranka tudi ni pojasnila koliko je zaračunavala za opravljene prevoze, zgolj sklicevanje na prevožene kilometre in njihovo tržno vrednost namreč ne pomeni nujno tudi prihodka tožeče stranke.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije v 62. členu določa, da delavcu pripada pogodbena kazen, kadar je s pravnomočno odločbo sodišča ugotovljeno, da je delavcu delovno razmerje prenehalo na nezakonit način (1. odstavek) in da pogodbena kazen znaša pet povprečnih neto plač v zavodu za zadnje tri mesece pred pravnomočnostjo sodbe (2. odstavek). Na podlagi zatrjevanj v tožbi in njej priloženih dokazov s strani tožnika izhaja, da je bilo na podlagi pravnomočne sodbe ugotovljeno, da je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. Zato je tožena stranka glede na določbo 62. člena kolektivne pogodbe dolžna tožniku plačati pogodbeno kazen v višini petih povprečnih neto plač pri toženi stranki v zadnjih treh mesecih pred pravnomočnostjo in je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
mobbing - odškodninska odgovornost delodajalca - diskriminacija - trpinčenje na delovnem mestu
Tožena stranka je dokazala, da očitana ravnanja (da je tožnica uspela z zamudno sodbo glede redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi; nezagotavljanje dela; neprimernost delovnega prostora; nezagotavljanje delovnih sredstev; idr..) bodisi niso resnična ali jih ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožnici na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa 6.a člen ZDR. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
Institut vračunanja daril pride v poštev le glede deleža, ki ga (zakoniti) dediči dobijo neposredno od zapustnika (ga podedujejo po njem), ne pa tudi glede deležev, katere so jim odstopili sodediči.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079333
URS člen 22, 35. OZ člen 134, 178, 179. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – objava sodbe ali popravka – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – razžalitev dobrega imena in časti – okrnitev osebnostne pravice – varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic – dokaz, pridobljen s kršitvijo pravice do zasebnosti – enako varstvo pravic
Namen povrnitve negmotne škode ni v kaznovanju odgovorne osebe, pač pa v primernem zadoščenju, ki naj oškodovanemu omili njegove bolečine.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme – premoženjsko stanje – izjava o premoženjskem stanju – dokazna vrednost – odvzem dokazne vrednosti
V pritožbi tožena stranka navaja, da je sicer res v poslovnem letu 2013 beležila sredstva v višini 6.254,00 EUR, vendar s temi sredstvi v letu 2014 in 2015 ne razpolaga več. Pritožnica pa ne pove, zakaj v poslovnih knjigah kot svoje premoženje ni zavedla sončne elektrarne, ki jo je že v letu 2014 po njenih lastnih navedbah kupila od tožeče stranke. Zato pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je toženčevi izjavi o premoženjskem stanju treba odreči dokazno vrednost, neprepričljiva pa je zato tudi pritožbena trditev, da tudi s sredstvi, kot jih je izkazovala v bilanci stanja za leto 2013, ne razpolaga več.
Pritožba neutemeljeno očita tožniku, češ da naj bi zlorabljal svojo pravico do uporabnine, ker tudi po pravnomočnem zaključku nepravdnega postopka zaradi delitve solastnine ni predlagal civilne delitve stanovanjske hiše z njeno prodajo in z razdelitvijo izkupička in ker ima stanovanjsko pravico na neprofitnem stanovanju. Pravilno je pojasnilo prvostopenjskega sodišča, da navedeno ni relevantno za odločitev in tožniku ne jemlje pravice do uporabnine.
Ker tožnik (delavec) ni uspel dokazati, da je do njegove poškodbe prišlo na delovnem mestu, tožena stranka (delodajalec) ni odškodninsko odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala kot posledica tega dogodka.
Predmet darila niso bile sporne premičnine, niti kmetija oziroma kmetijsko gospodarstvo, temveč izrecno naštete nepremičnine. Tudi če te res tvorijo kmetijo, kot trdi tožnik, to še ne pomeni, da so bile hkrati z njimi podarjene tudi sporne premičnine. Dejstvo, da so te namenjene gospodarski rabi kmetije, ne zadošča za takšno domnevo. Pritiklina po drugem odstavku 17. člena SPZ le v dvomu deli usodo glavne stvari. Za presojo pravne povezave med njima je treba poleg objektivnih meril upoštevati tudi voljo lastnika glavne stvari.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca – možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je podana kršitev po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj tožnica več kot 5 dni zaporedoma ni prišla na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestila delodajalca, čeprav bi to morala in mogla storiti. Zmotno pa je uporabilo materialno pravo s tem, ko je ugotovilo, da zgolj zaradi dejstvo, da tožnica tožene stranke enkrat ni obvestila o začetku bolniškega staleža, nadaljevanje delovnega razmerja med strankama tega individualnega delovnega spora ni več mogoče. Pri svoji odločitvi sodišče prve stopnje ni upoštevalo ugotovljenih pravno relevantnih dejstev, zlasti, da je tožnica delala z delovnim časom, krajšim od polnega, da je invalidka III. kategorije, da je bila večji del časa v bolniškem staležu, da je tožena stranka delavcem, ki so bili veliko odsotni, odrejala delo sproti in jih ni upoštevala v vnaprejšnjih razporedih dela. Zato ni mogoče šteti, da bi zaradi obravnavanega enkratnega nesporočanja razloga za odsotnost tožnice tožena stranka imela težave pri organiziranju delovnega procesa. Šlo je za enkratno kršitev tožnice, ki glede na okoliščine po svoji teži ni taka kršitev, ki bi onemogočala nadaljevanje delovnega razmerja in opravičevala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi kot skrajni ukrep. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.