ZPP člen 274. ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2, 118/3.
rok za vložitev tožbe - denarno povračilo zaradi nezakonite odpovedi
Za postavitev zahtevka iz naslova denarnega povračila namesto reintegracije ni določen rok do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje v postopku, v katerem se odloča o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe. V 3. odstavku 118. člena Zakona o delovnih razmerjih je določen le rok, do kdaj lahko delavec ali delodajalec sodišču prve stopnje predlagata sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, kar pa ne pomeni tudi roka za postavitev denarnega zahtevka iz naslova denarnega povračila po 118. členu ZDR-1. Obravnavana terjatev (čeprav je odvisna od sodne razveze pogodbe o zaposlitvi) je čista denarna terjatev.
ZPIZ-1 člen 275, 275/1. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 191.
preplačilo - vračilo preveč izplačanih zneskov pokojnin
Sodišče prve stopnje je s pravnomočno sodbo kot nezakoniti odpravilo odločbi tožeče stranke, s katerima je tožeča stranka ugotovila, da je bila toženi stranki starostna pokojnina v času od 15. 10. 2009 do 31. 1. 2011 preveč izplačana v znesku 9.036,21 EUR in da se bo preplačilo pobotalo z dospelimi prejemki tožene stranke v 24 mesečnih obrokih po 376,50 EUR od 1. 5. 2011 dalje. Tožeča stranka je preplačilo starostne pokojnine 9.036,21 EUR pobotala s pripadajočimi zneski pokojnine in jih po odpravi odločb vrnila toženi stranki. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ni prišlo do kasnejšega odpada pravne podlage za izplačilo zneska 9.036,21 EUR iz naslova starostne pokojnine in da ne obstaja obveznost vračila tožene stranke v skladu z 190. členom OZ, saj za izplačevanje pokojnine obstaja veljavna pravna podlaga v pravnomočni odločbi tožeče stranke, s katero je bila toženi stranki priznana pravica do starostne pokojnine. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene stranke uveljavljala vračilo zneska 9.036,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Ker izvršilni postopek za izvršitev sodne poravnave še teče in še ni jasno ali res ne bo izvršena, ima pritožba prav, da je tožeča stranka tožbeni zahtevek zoper njo vložila preuranjeno, saj bodo pogoji za vzpostavitev poroštvene zaveze po sodni poravnavi nastopili šele, ko bo dokončno jasno, da tudi zoper dolžnika tožeča stranka v izvršilnem postopku ne bo poplačana.
izvrševanje kazenskih sankcij – prestajanje kazni zapora – nadomestna izvršitev kazni zapora – delo v splošno korist – rok izvršitve
Razlogi, da obsojenec dela v splošno korist ni opravil v obdobju dveh let od izvršljivosti sodbe, so na njegovi strani (bil je in je na prestajanju zaporne kazni po drugih sodbah), zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je odločilo, da se izrečena zaporna kazen izvrši s prestajanjem v zavodu za prestajanje kazni zapora.
ZSVDP člen 80, 80/1, 80/2, 80/3, 91. ZSVDP-1 člen 113. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravice do dodatka za otroka, ki potrebuje posebno nego člen 3, 3/2, 3/2-b, 3/2-c, 7.
dodatek za nego otroka - težko gibalno oviran otrok
Tožničin otrok je težko gibalno oviran otrok, saj ne hodi samostojno, njegove noge so ohromele in povsem brez občutkov in refleksov, zato je tožnica upravičena do dodatka za nego v višjem znesku (3. odstavek 80. člena ZSVDP).
STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071138
ZTLR člen 23, 24, 25. ZD člen 32. ZLNDL člen 2, 7. ZPP člen 337.
vrednost spornega predmeta – nedovoljene pritožbene novote – preuranjena tožba – zavrženje – dogovor o skupni gradnji – pridobitev lastninske pravice – pravica do uporabe – družbena lastnina – gradnja na tujem svetu – izločitev iz zapuščine – odločitev o stroških postopka
Kadar lastnik z gradnjo soglaša, govorimo o skupni gradnji, ki je poseben pravni temelj za pridobitev lastnine graditeljev.
Iz vsebine 5. člena darilne pogodbe izhaja, da je šlo za dogovorjeno skupno gradnjo, zaradi česar določila ZTLR o originarni pridobitvi lastninske pravice ne pridejo v poštev.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37.
starostna pokojnina - sorazmerni del - pravnomočnost - zavrženje zahteve
Tožnikova zahteva za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine je bila v predsodnem postopku, ki je že pravnomočno zaključen, zavrnjena. Pred tem je bila na temelju 37. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino prav tako pravnomočno zavrnjena prevedba sorazmernega dela invalidske pokojnine, ker pri tožniku invalidnost I. kategorije ni bila ugotovljena. To pomeni, da je ostala invalidska denarna dajatev trajna obveznost nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz Bosne in Hercegovine, ki je priznal pravico do invalidske pokojnine ob upoštevanju tudi slovenske pokojninske dobe. Na temelju pokojninske dobe, dopolnjene pri slovenskem nosilcu zavarovanja, tako ni več mogoče uspešno uveljaviti pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo drugostopenjske odločbe o zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjski sklep o zavrženju zahteve za priznanje pravice do sorazmernega dela slovenske starostne pokojnine.
Ker je tožena stranka izvedla kanalizacijo pravilno, ni povzročila plazenja tal tožeče stranke in zato ni podana protipravnost njenega ravnanja in zato terena ni dolžna sanirati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL0072510
ZPIZ-1 člen 271, 271/1, 271/2, 272, 272/1.
odgovornost posameznika za škodo zavodu – odgovornost delodajalca za škodo zavodu – regresni zahtevek – delovna nezgoda
Smisel prvega odstavka 271. in prvega odstavka 272. člena ZPIZ-1 je v tem, da dajeta pravni temelj za to, da je končni povzročitelj škode tisti, ki nosi breme za s civilnim deliktom tretjemu povzročeno škodo. Drugi odstavek 271. člena ZPIZ-1 zgolj dopolnjuje ureditev prvega odstavka 271. člena ZPIZ-1, in sicer s tem, da za škodo, ki jo povzroči delavec, odgovarja njegov delodajalec.
Stranski intervenientki je pri bivšem delodajalcu (tožeči stranki) delovno razmerje prenehalo 6. 8. 2011, to je s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela in je bila s tem dnem tudi odjavljena iz obveznih socialnih zavarovanj. V predsodnem postopku tako ni bilo nobene podlage za ugotovitev, da je imela stranska intervenientka od 6. 8. 2011 do 8. 9. 2011 lastnost zavarovanke na temelju 13. člena ZPIZ-1, ki določa vključitev zaposlenih v obvezno zavarovanje. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo nezakonito drugostopenjsko odločbo in razsodilo, da stranska intervenientka od 7. 8. 2011 do 8. 9. 2011 nima lastnosti zavarovanke na podlagi 13. člena ZPIZ-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0023437
KZ-1 člen 57, 57/3, 228, 228/1. ZKP člen 105, 105/3, 506. ZFPPIPP člen 396, 396/4, 408, 408/2, 408/2-2, 410, 410/5. OZ člen 1035, 1036, 1040, 1040/1.
kaznivo dejanje poslovne goljufije – čas storitve kaznivega dejanja – trajajoče kaznivo dejanje – dokončanje kaznivega dejanja – nakazilo (asignacija) – pogojna obsodba – posebni pogoj – povrnitev škode – premoženjskopravni zahtevek oškodovanca – napotitev oškodovanca na pravdo – pravnomočen izvršilni naslov – sklep o končanju postopka osebnega stečaja kot izvršilni naslov – ne bis in idem – terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti
Oškodovana družba že razpolaga s pravnomočnim izvršilnim naslovom za izterjavo s kaznivim dejanjem povzročene škode. V končanem postopku osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Novem mestu je bila terjatev iz tega kazenskega postopka oškodovani družbi v celoti priznana. Po četrtem odstavku 396. člena ZFPPIPP pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja pomeni izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev, razen če je prišlo do odpusta obveznosti (peti odstavek 410. člena ZFPPIPP). Toda kot pravilno ugotavlja že prvo sodišče, ni obtoženec v končanem postopku osebnega stečaja odpusta obveznosti niti predlagal. Ker že obstoječ izvršilni naslov po načelu ne bis in idem pomeni oviro za (nov) adhezijski postopek tekom kazenskega postopka, bi moralo sodišče prve stopnje oškodovano družbo s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom po tretjem odstavku 105. čelna ZKP napotiti na pravdo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084127
OZ člen 131, 147, 147/1. ZPP člen 72, 72/2, 99, 99/4, 124, 124/1, 124/2, 224, 224/1, 234, 291, 291/1.
odškodnina – odgovornost delodajalcev – nestrokovno zdravljenje – izvedensko mnenje – postavitev novega izvedenca – predujem za izvedenca – neplačilo predujma – izločitev sodnika – pravočasnost vložitve zahteve za izločitev sodnika – zapisnik o glavni obravnavi – javna listina – ugovor zoper zapisnik o glavni obravnavi – trenutek končanja glavne obravnave
Če stranka meni, da je sodnik nepravilno povzel vsebino dejanj, ki so bila na naroku opravljena ali če meni, da je sodnik vsebino dejanj na nareku sicer pravilno povzel, da pa je zapisnikar narekovano vsebino nepravilno zapisal, ima zoper zapisnik pravico ugovarjati. Če je tožnica glede na način vodenja glavne obravnave sklepala na nepristranskost sodnice, bi morala ugovor o tem podati do zaključka glavne obravnave.
ZDR-1 člen 6, 7, 8, 33, 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 181.
odreditev dela na drugem delovnem mestu - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - diskriminacija
Na podlagi dejanske ugotovitve, da se je zmanjšala potreba po delu diplomirane medicinske sestre na A. oddelku in povečala na D. oddelku, ter dejstva, da tožnici ni bilo odrejeno začasno opravljanje drugega dela v trajanju več kot treh mesecev v letu 2014, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožena stranka upravičeno in zakonito tožnici odredila začasno opravljanje dela na D. oddelku tožene stranke.
Delovno sodišče v sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga presoja, ali je delo delavca, čigar pogodba o zaposlitvi je bila odpovedana, v resnici postalo nepotrebno iz razlogov na strani delodajalca ter s tem resničnost in ne morda le navideznost poslovnega razloga. Pri tem pa ne sme presojati smotrnosti poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca, ki so v njegovi izključni pristojnosti. Iz navedenega razloga je v obravnavani zadevi odločilno le, ali je tožena stranka dela tožnice na A. oddelku v resnici razporedila na druge tam zaposlene. Nepomembno pa je, ali je bila takšna odločitev tudi smotrna in ali so drugi zaposleni prenesene delovne naloge tožnice bili sposobni opraviti v okviru svojega delovnega časa ali pa je zaradi tega morda trpela kvaliteta opravljenega dela. Smotrnost takšnih odločitev, enako kot tudi odločitev, na katere delavce bo prenesla delovne naloge in kateremu delavcu pa odpovedala pogodbo o zaposlitvi, pa je izključno v pristojnosti tožene stranke (ki je omejena le s prepovedjo diskriminacije) in jih sodišče prve stopnje v tem sporu pravilno ni presojalo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071154
ZPP člen 254, 254/2.
dokazovanje z izvedencem – prenehanje pooblastila za opravljanje nalog izvedenca – postavitev drugega izvedenca – predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja – ugovor izpolnitve – dokazno breme
Ker zaslišanje prvega izvedenca ni bilo mogoče, saj mu je v teku postopka prenehalo pooblastilo za opravljanje nalog izvedenca, sodišče prve stopnje ni ravnalo napačno, ko je predlogu tožnika za postavitev drugega izvedenca ugodilo in nato na mnenje tega izvedenca oprlo tudi svojo odločitev.
nadzorovana obravnava – koordinator nadzorovane obravnave – več koordinatorjev
Več koordinatork z različnimi strokovnimi profili bo nasprotnemu udeležencu v konkretni situaciji nedvomno lahko nudilo bolj celostno podporo pri obravnavi.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – trditveno in dokazno breme – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Predstavljeni podatki o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju tožene stranke, ki jih pritožnik ne izpodbija, terjajo dodatno obrazložitev, zakaj iz razpoložljivega premoženja tožena stranka ne more pridobiti sredstev za poplačilo sodne takse z unovčenjem dela le-tega, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče. Glede na izkazane mesečne prilive na TRR, ki znatno presegajo dolžno sodno takso, pa bi bil po presoji pritožbenega sodišča nujen tudi podatek o tem, kolikšni so v povprečju mesečni stroški zaposlenih, kakšne so v povprečju mesečne zapadle obveznosti do dobaviteljev in drugi dolgovi, nujno potrebni za poslovanje tožene stranke, pri čemer pritožbeno sodišče opozarja, da gre tudi pri obveznosti plačila sodne takse za toženčev dolg. Le tako bi lahko sodišče presojalo, ali bo takojšnje in celotno plačilo sodne takse lahko ogrozilo opravljanje toženčeve dejavnosti. Iz doslej ponujenih in zbranih podatkov pa plačilo dolžne sodne takse na ogrožanje toženčeve dejavnosti ne kaže.
stroški kazenskega postopka – odlog plačila stroškov kazenskega postopka – predlog za odlog plačila – pravočasnost predloga za odlog plačila – rok za plačilo stroškov kazenskega postopka, kot ga določi sodišče
Prvostopenjsko sodišče je s sklepom z dne 21. 4. 2015 obsojenemu dovolilo plačilo stroškov kazenskega postopka v 17 obrokih. Obsojeni je prvi obrok plačal dne 18. 15. 2015, kar pomeni, da zadnji obrok zapade v plačilo v mesecu oktobru 2016. Obsojeni je potem, ko je plačal šest obrokov, podal predlog za odložitev plačila stroškov postopka. Stališče prvostopenjskega sodišča, da je obsojeni predlog podal prepozno, je zmotno, saj je bil le-ta podan pred iztekom roka za obročno plačilo stroškov postopka, ki izteče oktobra 2016.
Obveznost toženca kot povzročitelja prometne nesreče, da tožnici kot zavarovalnici povrne oškodovancem izplačane zneske, se namreč presoja glede na sklenjeno zavarovalno pogodbo, sestavni del katere so tudi Splošni pogoji, ki toženca zavezujejo kot pogodbeni dogovor.
- V obravnavanem primeru se ne ugotavlja odgovornost toženca za prekršek iz 105. člena ZPrCP zaradi vožnje pod vplivom alkohola, temveč se presoja utemeljenost regresnega zahtevka zavarovalnice na temelju zavarovalne pogodbe, ki izgubo pravic iz zavarovanja v 4. d.) točki prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev, ki so njen sestavni del, veže na odklonitev ugotavljanja vsebnosti alkohola v organizmu s krvno analizo.
- Pravilni so prvostopenjski zaključki, da toženec zgolj s pavšalno grajo izplačanih zneskov odškodnin po višini, brez da bi bila ta izhajajoč iz pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena tudi ustrezno dokazno podprta (212. člen ZPP), ob tem ko je tožnica na drugi strani izplačane zneske odškodnin po višini izčrpno izkazala s predložitvijo listinskega dokaznega gradiva (priloga A4 do A18), vtoževane terjatve po višini ne more z uspehom izpodbijati.
Tožnik v tem individualnem delovnem sporu uveljavlja primarni in podredni tožbeni zahtevek, s katerima zahteva ugotovitev nezakonitosti in odpravo odločbe tožene stranke in sklepa Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS oziroma spremembo navedenih odločb tako, da se mu prizna pravica do izplačila neizplačanih plač za obdobje treh mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja in pravica do nadomestila plače za čas neizrabljenega letnega dopusta.
Do pravic po ZJSRS, ki izhajajo iz 19. člena tega zakona, so upravičeni delavci, ki jim delovno razmerje preneha zaradi insolventnosti delodajalca (prvi odstavek 16. člena ZJSRS). V primeru izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije delavcu delovno razmerje preneha, če je v izbrisani družbi zaposlen ob njenem prenehanju (četrti odstavek 442. člena ZFPPIPP. Delavec je torej v primeru izbrisa družbe, ki je njegov delodajalec, iz sodnega registra brez likvidacije do pravic po ZJSRS upravičen le, če je v družbi zaposlen ob njenem izbrisu. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik v času izbrisa družbe iz sodnega registra pri njej ni bil zaposlen. Zato mu pravice po ZJSRS (ne glede na pravočasnost vložene zahteve) ne pripadajo.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog – brezplačna pravna pomoč – vzpostavitev stika z odvetnikom – pavšalne trditve – potrdilo zdravnika o splošnem zdravstvenem stanju – trajajoče zdravstveno stanje
Sklicevanje na potrdilo zdravnika, ki opisuje zgolj splošno zdravstveno stanje, ki je trajajoče, ne zadostuje za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
Trditev toženca, da ni mogel priti do odvetnika, ne predstavlja upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj bi toženec in odvetnik lahko stopila v stik tudi na drugačen način, in ne samo osebno.