Priznanje pravice do delne invalidske pokojnine ne pomeni, da ima zavarovanec tudi pravico do njenega izplačevanja. Pogoj za izplačevanje je izpolnjen šele z dnem pričetka dela s krajšim delovnim časom oziroma z dnem, ko je realizirana priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom. Z dnem izvršljivosti sodbe, s katero je bila tožniku, ki opravlja kmetijsko dejavnost, priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom z omejitvami, je pridobil pravni naslov za pričetek dela s krajšim delovnim časom oziroma za spremembo zavarovanja in pričetek plačevanja prispevkov za skrajšan delovni čas. Toženec je z izpodbijano odločbo pravilno odločil, da sem mu delna invalidska pokojnina prizna od spremembe obsega zavarovanja iz polnega v krajši delovni čas. Pred tem pogoji za izplačevanje delne invalidske pokojnine niso bili izpolnjeni, zato je tožbeni zahtevek, da se mu izplačuje od priznanja pravice dalje, neutemeljen.
ZP-1 člen 66, 66/2, 66/3, 136, 136/1, 136/1-1, 161, 161/3, 163, 163/1. ZPPreb člen 23, 23/1, 23/1-3, 23/1-6, 23/1-9, 23/2. URS člen 25.
pravica do pritožbe - pravni pouk v odločbi o zahtevi za sodno varstvo - zahteva za sodno varstvo - dovoljenost pritožbe
Prvostopenjsko sodišče ob prejemu pritožbe preizkusi, ali so izpolnjene predpostavke za njeno vsebinsko obravnavo (dopustnost, pravočasnost, upravičeni vlagatelj), šele če so izpolnjene navedene procesne predpostavke, lahko višje sodišče pritožbo presoja vsebinsko.
S tem, ko sodišče v pravnem pouku ni navedlo, da pritožba storilcev zoper sodbo ni dovoljena, to še ne pomeni, da jima je priznalo pravico do pritožbe. Stališče teorije in sodne prakse je tudi, da napačen pravni pouk stranki ne more dati več pravic, kot jih po zakonu stranka ima.
Ker je bilo o pravici tožnice do starostne pokojnine in o odmeri starostne pokojnine že pravnomočno odločeno in se dejansko ali pravno stanje glede predmetne zadeve ni spremenilo, je tožena stranka tožničino zahtevo za ponovni izračun pokojnine pravilno zavrgla v skladu s 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP. Zato tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke s ponovnim izračunom pokojnine ni utemeljen, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZDR člen 6, 88, 88/1, 88/1-1. ZDR-1 člen 89/1, 89/1-1, 89/2. ZPP člen 8.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - poslovna odločitev delodajalca
Reorganizacija in racionalizacija poslovanja in posledično ukinitev delovnega mesta oziroma zmanjšanje števila zaposlenih na določenem delovnem mestu pomeni utemeljen poslovni razlog. Odločitev o statusnih spremembah, reorganizaciji delovnih procesov in posledično drugačni razporeditvi ali ukinitvi delovnih nalog oziroma zmanjšanja števila zaposlenih na določenem delovnem mestu predstavlja poslovno odločitev delodajalca, ki je sodišče ne more presojati. Pri tem ni pomembno, da so opravila, ki jih je tožnica opravljala, vsebinsko ostala in da potreba po delu, ki ga je opravljala tožnica, ni prenehala. Sodišče nima pooblastila ocenjevati, ali je reorganizacija ter razporeditev nalog drugemu delavcu smotrna, in ali je za toženo stranko smotrno odpovedati pogodbo o zaposlitvi delavki, ki je dejansko „prinašala denar“, kot to zatrjuje tožnica v pritožbi. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna.
Izvenpravdni pobot ne more povzročiti procesne ovire, kot je litispendenca. O takšni terjatvi, ki je stranka ne uveljavlja kot svoje obstoječe terjatve, ampak z njo le zanika obstoj terjatve nasprotne stranke, pa sodišče ne odloča v izreku svoje odločbe, ampak samo ugotavlja, ali so se na dan začetka stečajnega postopka stekli pogoji zanj, nato pa glede na to odloči o terjatvi tožeče stranke. Zato v takšnem primeru ni mogoče govoriti, da med strankama teče pravda o istem zahtevku, kar je poleg prvega pogoja, da gre za istovetnost pravdnih strank, pogoj za litispendenco.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev navodil delodajalca
Ker tožnica ni imela pooblastil za naročanje oziroma nabavljanje (posipne) soli, ni smela povpraševati pri kupcu A. oziroma pri njenem delavcu o njihovih zalogah soli, saj je s tem prišlo do težav pri pogajanju glede cen in v odnosih z dobaviteljem soli B. iz Italije. Povpraševanje po zalogah je že del dogovarjanja o dobavi in jasno sporočilo družbi A. in družbi B., da ima tožena stranka težave pri dobavi soli. S tem je kršila navodila tožene stranke in ravnala v nasprotju z določbo pogodbe o zaposlitvi, ki ji je nalagala vestno in dosledno opravljanje dela na delovnem mestu in upoštevanje delodajalčevih navodil in zahtev v zvezi z izpolnjevanjem delovnih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, kar je tudi ravnanje v nasprotju s 33. in 34. členom ZDR-1 ter 37. členom ZDR-1.
Sodišče prve stopnje je z delom izreka sodbe tožencu odredilo ponovno odmero invalidske pokojnine za določeno obdobje tako, da se poleg že ugotovljenih zneskov pokojninske osnove za leto 1992 upošteva še dodaten znesek. Ker je najugodnejša pokojninska osnova, izračunana na podlagi plač in zavarovalnih osnov, upoštevnih iz določenega števila zaporednih let, lahko vedno le ena, je odredba tožencu, da pri ponovni odmeri invalidske pokojnine poleg že ugotovljenih zneskov pokojninske osnove za leto 1992 upošteva še določen znesek, nejasna in posledično neizvršljiva. Zato je pritožbeno sodišče sodbo v tem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obstoja pogoja za zakonitost izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 dalo premajhno težo tistim okoliščinam, ki so bile v spornih dneh v prid tožniku (obisk zdravnika, obisk lekarne, obisk pri delodajalcu, udeležba na telovadbi oziroma razgibavanju s ciljem lajšanja posledic multiple skleroze, sporna ravnanja tožnika niso poslabšala njegovega zdravstvenega stanja niti podaljšala njegovega zdravljenja, večino spornih ravnanj bi bilo mogoče opredeliti kot krajša, razumno pričakovana življenjska opravila), zato je vsaj preuranjeno zaključilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi glede na pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 zakonita.
ZDR-1 člen 79, 79/1, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4, 137, 137/1, 137/2. ZPP člen 214.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor
Obstoj odpovednega razloga (o razlogu za petdnevno odsotnost tožnik ni obvestil tožene stranke, čeprav bi po mnenju tožene stranke to moral in mogel storiti) in prepričanje tožene stranke, da zagovor, tudi če bi bil opravljen, njene odločitve ne bi mogel spremeniti, ne opravičuje opustitve zagovora. Tožnik razloga za odsotnost ni sporočil in tega dejstva res ne bi mogel spremeniti noben zagovor. Lahko pa bi se v zagovoru razjasnili razlogi za opustitev sporočila (dejanski stan odpovednega razloga vsebuje tudi ugotovitev, ali je delavec mogel sporočiti razlog za odsotnost), kot tudi okoliščine in interesi na tožnikovi strani v zvezi z nadaljevanjem delovnega razmerja, ki bi jih bilo mogoče primerjati z okoliščinami in interesi tožene stranke (prvi odstavek 109. člena ZDR-1). Zagovor v tej smeri bi namreč objektivno prispeval k razjasnitvi dejanskega stanja (prim. sklep in sodbo Vrhovnega sodišča, opr. št. VIII Ips 7/2011).
denarna socialna pomoč - število družinskih članov - zunajzakonski partner
ZUPJS v četrtem odstavku 10. člena določa, da se domneva, da med dvema osebama, ki nista sklenili zakonske zveze, obstaja zunajzakonska skupnost, ne glede na njen čas trajanja, če se jima je rodil skupni otrok ali sta posvojili otroka in ne gre za enostarševsko družino in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska skupnost neveljavna. Ne glede na prejšnjo določbo pa lahko oseba izpodbija zakonsko domnevo obstoja zunajzakonske skupnosti tako, da dokazuje, da ne živi v zunajzakonski skupnosti (peti odstavek 10. člena). Sodišče prve stopnje je utemeljeno presodilo, da v primeru tožnice in A.A. v času izdaje izpodbijanih odločb niso obstajali elementi zunajzakonske skupnosti. Tožnica in A.A. imata dva skupna otroka, vendar sta živela na različnih naslovih, med njima ni bilo ekonomske skupnosti in s strani A. A. tudi ne čustvene pripadnosti ter intimne povezanosti za skupno življenje. Zato je odločitev tožene stranke, ki je pri odločanju o pravici do denarne socialne pomoči poleg tožnice in njenih treh otrok štela tudi A.A., nepravilna. Sodišče prve stopnje je utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za odpravo upravnih odločb tožene stranke in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno upravno odločanje.
URS člen 22, 25, 31, 158. OZ člen 376. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12,339/2-14.
prenehanje delovnega razmerja - prikrajšanje pri plači - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - načelo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari - pravica do enakega varstva pravic - pravica do pritožbe - pravni interes pritožnika - stroški izvršilnega postopka
Sodišče v času odločanja o dolžnikovem ugovoru še ni imelo podatkov, da bi razmejilo zahtevek upnika, ki se nanaša na mesec oktober na obdobje od 1. 10. 2000 do 3. 10. 2000 in na obdobje od 4. 10. 2000 do konca oktobra 2000, zato je odločitev v tem delu pridržalo, sklicujoč se pri tem na smiselno uporabo 315. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Po pojasnjenem se kot neutemeljena izkažejo obširna pritožbena izvajanja upnika, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ponovno odločalo o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno s sklepom sodišča prve stopnje.
združitev postopka – stvarna pristojnost za odločanje o predlogu za združitev postopka
Iz postopkovnih določb (32. člen ZKP) izhaja, da je odločitev o tem, ali bo do združitve kazenskih postopkov prišlo, v pristojnosti sodišča prve stopnje.
izbris iz sodnega registra – prenehanje pravne osebe – odgovornost družbenikov – aktivni družbenik – datum zapadlosti terjatev – prenehanje položaja družbenika pred prenehanjem pravne osebe
Res je bila verodostojna listina, na podlagi katere je bila predlagana izvršba, izpisek iz poslovnih knjig, vendar izpisek sam po sebi ne ustvarja terjatve (ampak le dokazuje njen obstoj). Izpisek le povzema stanje v poslovnih knjigah upnika glede terjatev, ki imajo podlago v ustreznih pogodbah. Na te pogodbe se je upnik skliceval že v predlogu za izvršbo.
KPPN člen 2, 3, 77. ZDR/90 člen 118. ZTPDR člen 86, 87, 87/3. ZKolP člen 1, 6, 6/3, 34, 34/2. ZOR člen 358, 378. Ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS člen 4. OZ člen 333. Ustava RS člen 154. ZDSS-1 člen 53, 53/1, 53/5.
veljavnost kolektivne pogodbe - odpoved kolektivne pogodbe - kolektivni delovni spor - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Glede veljavnosti odstopa od kolektivne pogodbe je potrebno upoštevati dejstvo, da sta do uveljavitve ZKolP veljali določbi 86. in 87. člena ZTPDR, ki je v 3. odstavku 87. člena med drugim določal tudi, da se kolektivna pogodba objavi v uradnem glasilu, s čimer se zagotavlja načelo javnosti. KPPN je bila objavljena v uradnem listu RS in je stopila v veljavo osmi dan po objavi, predlagateljica pa bi morala tudi odstop od kolektivne pogodbe objaviti v uradnem listu in tako seznaniti zainteresirano javnost, da je od KPPN odstopila in da ta zanjo ne velja več. Z odstopom od KPPN se namreč lahko posega v pravice nedoločenega kroga oseb, zato mora biti tudi odstop od KPPN, skladno z določilom 154. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91) objavljen v državnem uradnem listu.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - optimizacija
V skladu z drugim odstavkom 87. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 - ZDR-1) mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca izhaja iz dejanske obrazložitve tega razloga. Ker iz obrazložitve odpovedi jasno izhaja, da je tožena stranka z namenom optimizacije delovnih procesov izvedla reorganizacijo sektorja škod, v katerem se v okviru področja pravne likvidacije ustanovi služba za likvidacijo nezgodnih zavarovanj, medtem ko se služba likvidacije škod osebnih zavarovanj v PE X. ukine, je navedla, da z reorganizacijo uvaja nov način in proces dela, ki je bolj avtomatiziran. S tem je v zadostni meri pisno obrazložila dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00002726
ZKP člen 18, 18/1, 347, 355, 355/2, 371, 371/1-11.. KZ člen 208.
beseda strank - (ne)obrazloženost sodbe - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - ogrožanje varnosti pri delu
Sodišče druge stopnje navedb v zaključni besedi tožilstva podani na glavni obravnavi ne more upoštevati kot pritožbenih navedb. Zaključne besede tožilke po končanem dokaznem postopku so namenjene tožilčevi presoji dokazov, ki so bili izvedeni na glavni obravnavi, obrazložitvi tožilčevih sklepov o dejstvih, ki so pomembna za odločbo ter podaji in obrazložitvi njegovega predloga o obtoženčevi kazenski odgovornosti, o določbah kazenskega zakona, ki naj se uporabijo, ter o olajševalnih in obteževalnih okoliščinah, ki bi jih bilo treba upoštevati pri odmeri kazni, lahko pa poda tudi predlog o vrsti in višini kazni, varnostnih ukrepih ter sme predlagati, naj se izreče sodni opomin ali pogojna obsodba, kot določa 347. člen ZKP. Gre torej za fazo postopka pred sodiščem prve stopnje pred odločitvijo senata o končanju glavne obravnave in izrekom odločbe in tudi v tem delu je sodba sodišča prve stopnje podvržena preizkusu, ki ga sodišče druge stopnje ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje v smislu določbe prvega odstavka 383. člena ZKP opravi po uradni dolžnosti. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje kot pritožbene navedbe upoštevalo navedbe tožilke v delu, v katerem sodbo sodišča prve stopnje izpodbija s pritožbo.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS0015573
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZVZ člen 6.
invalidska pokojnina - odmera pokojnine - bivši vojaški zavarovanci - pravnomočna odločba - nova zahteva
Tožniku je bila invalidska pokojnina na podlagi 6. člena ZPIZVZ že odmerjena s pravnomočno odločbo. Zato ponovnega postopka na podlagi vložene nove zahteve ni mogoče začeti, oziroma se takšna zahteva, skladno s 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP, zavrže, ker je bilo o isti zadevi že pravnomočno odločeno ter je stranka z odločbo toženega zavoda pridobila pravico. Tožnikov tožbeni zahtevek, da se mu invalidska pokojnina ponovno odmeri, je zato neutemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - kolektivna pogodba - stalni presežek ur
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita zaradi razloga po drugi alineji tretjega odstavka 24. člena kolektivne pogodbe tožene stranke. Po tej določbi je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga neutemeljena tudi, če analiza delovnega časa v času odpovedi izkazuje stalni presežek ur delovne obveznosti na enakih ali podobnih delovnih mestih določene organizacijske enote. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik kot vodja poslovalnice opravljal tudi referentska dela, da so se nadure opravljale na referentskih delovnih mestih in na delovnem mestu vodja poslovalnice, da so se ta dela v določenem segmentu prekrivala (torej, da je šlo za podobna delovna mesta) in da je bil pri toženi stranki v času izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi stalni presežek ur. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
predlog za izdajo dopolnilne sodbe - I. kategorija invalidnosti
Ker sodišče prve stopnje ni odločilo o tožbenem zahtevku glede razvrstitve tožnika v I. kategorijo invalidnosti, se tožnikova pritožba v skladu 3. odstavkom 327. člena ZPP šteje kot predlog stranke za izdajo dopolnilne sodbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Tožena stranka je dokazala utemeljen razlog nesposobnosti (tožnik ni odpravil vseh napak pri pripravi publikacije in uporabnikov ni obvestil na običajen način), zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.