Vsebina vmesnega ugotovitvenega zahtevka je lahko le ugotovitev (pravice ali pravnega razmerja), ne pa oblikovanje (npr. zahteva za razveljavitev pogodbe).
Upoštevaje načelo stroge formalne legalitete sodišče v izvršilnem postopku nima pristojnosti, da bi presojalo pravilnost, zakonitost ali logičnost izvršilnega naslova, temveč je strogo vezano le na njegov jezikovni pomen.
Če sta stranki ob sklepanju pogodbe imeli v mislih, da 5 % pomeni pribitek na redne pogodbene obresti oz. da zamudne obresti znašajo več kot 5% letno, bi morali to v pogodbi izrecno zapisati.
priporočena pošiljka oddana na bencinskem servisu – univerzalna poštna storitev – kontaktne točke
Dan oddaje poštne pošiljke oziroma pritožbe na pooblaščenem bencinskem servisu se po ustaljeni sodni praksi šteje kot dan izročitve pritožbe sodišču prve stopnje.
invalidnina - telesna okvara - začasna odredba - dodatek za pomoč in postrežbo - verjetnost obstoja terjatve
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe v delu, ki se nanaša na priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Tožnik namreč ni izpodbijal dokončne odločbe tožene stranke in posledično tudi niso bile izpolnjene procesne predpostavke za sodno varstvo. Ker sodišče zadeve ni obravnavalo po vsebini, niso izpolnjeni pogoji za presojo utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe.
V sporni zadevi je tožena stranka odločila, da tožnik nima pravice do invalidnine za telesno okvaro. Tako odločitev je potrdilo tudi sodišče prve stopnje. Navedena sodba bo glede na vloženo pritožbo sicer predmet presoje pred pritožbenim sodiščem, vendar pa odločitev tožene stranke, kot tudi odločitev sodišča prve stopnje izkazujeta, da tožnik ni za verjetno izkazal obstoja terjatve oziroma, da bo terjatev zoper toženo stranko nastala. Verjeten obstoj terjatve pa je pogoj za izdajo začasne odredbe po prvem odstavku 270. člena ZIZ. Določeno je namreč, da sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Ker ta verjetnost glede na odločitve tožene stranke in pa tudi sodišča prve stopnje ni izkazana, je sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe na priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro utemeljeno zavrnilo.
ZIZ člen 38, 38/5, 38c. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 3, 9.
izvršilni stroški – stroški izvršitelja – obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja – odmera plačila po vrednosti terjatve – zvišanje plačila – rubež v popoldanskem ali nočnem času – odredba sodišča – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Do zvišanja cene storitve (rubeža) za 50 % je izvršitelj upravičen, če dejanje opravi po odredbi ali drugem aktu sodišča oziroma drugega z zakonom pooblaščenega organa v času med 16.00 in 8.00 uro. Sodišče mora navesti razloge, iz katerih bi izhajala upravičenost za zvišanje cene storitve.
V predmetni zadevi je bilo o glavni zadevi, ki jo je tožnik v tožbi vtoževal, to je invalidnini za telesno okvaro in dodatku za pomoč in postrežbo, odločeno na procesen način, torej ne po vsebini in je sodišče tožbo tožnika zavrglo. V predlogu za izdajo začasne odredbe je potrebno izkazati verjetnost terjatve na podlagi zatrjevanih dejstev in dokazov, enakih tistim, ki se obravnavajo pri vsebinskem odločanju zadeve, ob tem pa mora biti izkazan obstoj vsaj ene izmed predpostavk iz določbe 2. odstavka 272. člena ZIZ. Glede na to, da je bila tožba tožnika pravnomočno zavržena, ni izkazana objektivna predpostavka v smislu verjetne izkazanosti terjatve niti subjektivna v smislu razpolaganja tožene stranke s premoženjem tako, da bi bila onemogočena ali precej otežena izvršba morebitne sodbe, s katero bi tožnik v sporu o glavni stvari uspel. Zato je sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe pravilno zavrglo.
ZDSS-1 člen 63, 70, 72, 72/1, 72/2, 75. ZUP člen 256. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3.
dodatek za pomoč in postrežbo - zavrženje tožbe - začasna odredba
Tožnik ni postopal pravilno, ko je drugostopenjskemu organu v upravnem postopku poslal novo zahtevo, da po vsebini odloči o pritožbi, ko je še tekel pritožbeni postopek in se rok za izdajo drugostopenjske odločbe o pritožbi tožnika zoper sklep o zavrženju pritožbe še ni iztekel. Rok za vsebinsko odločitev drugostopenjskega organa o pritožbi pa se ni iztekel niti ob vložitvi tožbe. Tožnik bi bil šele po izteku tega roka in v primeru, če v njegovi pritožbi drugostopenjski organ v tem roku ne bi odločil, upravičen podati zahtevo iz drugega odstavka 72. člena ZDSS-1. V kolikor tožena stranka tudi v tem dodatno postavljenem roku sedmih dni ne bi sprejela odločitve, bi se štelo, da je nastopil molk drugostopenjskega organa in bi tožnik lahko vložil tožbo zaradi molka organa. Ker je tožnik vložil tožbo pred potekom predpisanih rokov, jo je sodišče prve stopnje v skladu s 75. členom ZDSS-1 pravilno zavrglo kot preuranjeno.
Temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve s strani upnika je, da mora upnik za verjetno izkazat obstoj terjatve ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. V konkretnem primeru prvostopenjsko sodišče terjatve tožnika do toženke po vsebini ni obravnavalo, ker je tožbo zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk zavrglo. Tako se tudi z začasno odredbo navedeno stanje ne more delno in začasno rešiti, saj do vsebinskega odločanja v predmetni zadevi ne bo prišlo. Glede na to, da v tem socialnem sporu ni izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko sojenje po 72. členu ZDSS-1 in je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo kot preuranjeno, je posledično pravilno zavrglo tudi predlog za izdajo začasne odredbe.
nagrada izvedenca – pravica do nagrade – izdelava izvedenskega mnenja – nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Pri presoji, ali je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče, ni pomembno, ali se stranke z izvedeniškim mnenjem strinjajo. Prav tako ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne.
Ker je pogoj, da do vračunavanja plačil sploh lahko pride, okoliščina, da med strankama obstoji več istovrstnih zapadlih obveznosti, kar pa iz ugotovljenega dejanskega stanja ne izhaja, so posledično vse navedbe pritožbe, ki izpodbijajo pravilnost vračunavanja plačil toženke, nerelevantne.
Opravičilo mora biti izdano na obrazcu, predpisanem skladno z drugim odstavkom 115. člena ZPP in v skladu s Pravilnikom o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka. K predložitvi pravilnega opravičila sodišče stranke ni dolžno ne pozivati niti ji ni dolžno pojasnjevati postopka.
S prevalitvijo negativne stroškovne posledice na tožečo stranko, če tožbe ne umakne takoj po izpolnitvi zahtevka s strani tožene stranke, se skuša preprečiti nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. V konkretnem primeru se med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni zgodilo nobeno procesno dejanje, niti niso nobeni stranki nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. Zato je v konkretnem primeru šteti, da je bila tožba umaknjena takoj po izpolnitvi.
PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081154
ZGD-1 člen 7, 7/1. ZPP člen 19, 19/2, 236, 339, 339/2, 339/2-4. OZ člen 635, 639, 639/1, 639/3.
podjetnik – pravnoorganizacijska oblika – pomanjkanje lastne pravne subkektivitete – odgovornost z vsem svojim premoženjem – enotnost podjetniškega in osebnega premoženja – neposlovne obveznosti – kršitev relativne nepristojnosti – ugovor stvarne nepristojnosti – pobotni ugovor – identifikacija priče – procesni pobotni ugovor – jamčevalni zahtevki
Pravnoorganizacijska oblika samostojnega podjetnika posameznika nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema - podjetnika kot fizične osebe. Zato po prvem odstavku 7. člena ZGD-1 za obveznosti, ki nastanejo pri opravljanju gospodarskega podjema samostojnega podjetnika posameznika, odgovarja nosilec tega podjema - podjetnik kot fizična oseba z vsem svojim premoženjem, torej tako s premoženjem, ki je stvarna podlaga (materialni substrat) opravljanja gospodarskega podjema, kakor tudi s svojim osebnim premoženjem (premoženjem, namenjenim zadovoljevanju osebnih potreb).
Stranka mora poleg natančne opredelitve, katero dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovi ter na podlagi katerih okoliščin naj bi predlagani dokaz sploh lahko služil ugotovitvi določenega dejstva, zaradi same izvedbe dokaza navesti tudi vse, kar je potrebno za identifikacijo priče in za vročitev vabila.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – delna oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodnih taks – premoženjsko stanje stranke – sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi – bistveno nižji mesečni dohodek – dovoljena pritožbena novota
Od dne vložitve popolnega predloga za oprostitev sodne takse do dne, ko je sodišče o tem predlogu odločilo, je prišlo pri prosilki do bistvene spremembe v njenem premoženjskem stanju. Sklenila je novo pogodbo o zaposlitvi, po kateri prejema bistveno nižji osebni dohodek od tistega, ki ga je upoštevalo in v izpodbijanem sklepu ugotovilo sodišče. Ker bo tožničina obveznost plačila sodne takse nastopila šele s pravnomočno odločitvijo o njenem predlogu, je ključno, kakšno je aktualno tožničino finančno-likvidnostno stanje. Navedeni sklop njene pritožbe je zato treba upoštevati kot dopustno pritožbeno novoto.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nepopoln predlog – poziv na dopolnitev vloge – izjava o premoženjskem stanju – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodnih taks – predlog za delno oprostitev plačila sodnih taks – predlog za obročno plačilo sodnih taks – popolnost in pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks – postopek za plačilo sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – začetek teka roka za plačilo sodne takse
Predlog za oprostitev plačila sodne takse vsebuje tudi zahtevek za delno oziroma obročno plačilo sodne takse, in to ne glede na to, ali je stranka to v predlogu izrecno predlagala ali ne.
ZFPPIPP člen 97, 97/2, 245, 245/2, 386. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
osebni stečaj – vpliv na pravdni postopek – prekinitev pravdnega postopka – terjatev v zvezi s stečajno maso – nedenarni zahtevek – poziv stečajnemu upravitelju – položaj in pristojnosti upravitelja
Četudi je predmet tega pravdnega postopka nedenarna terjatev, vendarle ne gre prezreti, da se tudi stečajna upraviteljica zaveda, da bo odločitev o tem pravdnem postopku imela vpliv na obseg stečajne mase. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je pravdni postopek prekinilo in potem, ko je s potekom pravdnega postopka seznanilo tudi stečajno upraviteljico, sprejelo sklep o nadaljevanju postopka. Ker gre v konkretnem primeru za pravdo o zahtevku, ki je v zvezi s premoženjem, ki bi lahko spadalo v stečajno maso, se je pravdni postopek moral prekiniti.
URS člen 25. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3.
domneva o umiku pritožbe - pogoji za uporabo domneve - pravnomočno zavrnjen predlog za taksno oprostitev - neplačilo sodne takse - pouk o pravnih posledicah neplačila - pravica do pravnega sredstva - način uresničevanja pravice
Ker je bil pritožnik izrecno poučen o pravnih posledicah neplačila, pa kljub temu takse za navedeno pritožbo ni plačal, ob tem, da tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, so bili v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo določbe tretjega odstavka 105.a člena ZPP.
Določba tretjega odstavka 105.a člena ZPP ne pomeni posega v pravico do pravnega sredstva, ampak gre za določitev ustreznega načina uresničevanja te pravice.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - določitev socialnovarstvenega zavoda - prostorske in kadrovske možnosti socialnovarstvenega zavoda
Gre za vprašanje pravilnosti odločitve o premestitvi nasprotnega udeleženca, ki se po podatkih spisa nahaja na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici, v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Sodišče ni celovito ugotovilo okoliščin v zvezi s tem, kateri izmed teh zavodov, ki jih je kot ustrezne predlagal izvedenec, je najprimernejši in je izpodbijana odločitev najmanj preuranjena. V situaciji, ko se dva zavoda sklicujeta na prostorske nezmožnosti, bi moralo sodišče pred odločitvijo pridobiti tudi izjavo tretjega zavoda in izbiro opraviti po skrbnem tehtanju vseh njegovih navedb.
Iz sklepa o dedovanju po pokojni A. A. sledi, da se je njena hči C. C. kot zakonita dedinja dedovanju odpovedala, zato tožena stranka v zapuščinskem postopku po A. A. (svoji materi) ni bila proglašena za dediča in je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da ne odgovarja za njene dolgove (142. člen ZD).