izpisek iz matičnega registra - izdaja potrdila - zloraba pravice - upravna taksa
Izkustveno sprejemljiv je zaključek upravnih organov, da izdaja tako velikega števila izpiskov pomeni za upravni organ veliko obremenitev, ki vpliva na njegovo poslovanje do drugih udeležencev v upravnih postopkih oziroma drugih strank. Tožeča stranka razloga, zakaj potrebuje tolikšno število izpiskov iz matičnega registra, ni pojasnila. Res ji tega nasploh in v običajnih okoliščinah ni treba pojasnjevati, kot to navaja tožba, a izdaja 697 izpiskov iz matičnega registra niso običajne okoliščine.
Trditev tožeče stranke je, da tarifna št. 4 ZUT govori samo o upravni taksi za potrdila, zato je tožeča stranka za izpisek ni dolžna plačati in iz tega razloga zahteva vračilo. Po presoji sodišča temu ni mogoče pritrditi. Res ZUP in ZMatR govorita o potrdilih in izpiskih iz uradnih evidenc, pri tem pa ni nobenega dvoma, da gre v obeh primerih za potrdila in druge listine (izpiske, certifikate itd.) o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca (179. člen ZUP).
ZMotR člen 20. Pravilnik o izvrševanju zakona o matičnem registru člen 41.
vpis v matični register - sprememba vpisanega podatka v matični knjigi - pogoji za vpis spremembe
Prvostopenjski organ se je pri spremembi podatka v matičnem registru oprl na prejeti dopis CSD. Tak dopis pa nima značaja pravnomočne odločbe pristojnega organa ali akta državnega organa, pristojnega za odločanje o spremembi osebnih stanj. Zato je utemeljen tožbeni ugovor, da v konkretnem primeru prvostopenjski organ za svojo odločitev ni imel pravne podlage.
vpis v matični register - vpis podatkov o očetu - izjava o očetovstvu - overjena fotokopija oporoke - predhodno vprašanje - vprašanje ugotovitve očetovstva
Organ, ki vodi postopek, mora če naleti na predhodno vprašanje, ki se nanaša na obstoj kaznivega dejanja, na obstoj zakonske zveze ali na ugotovitev očetovstva ali če zakon tako določa, stranko zelo jasno in nedvoumno obvestiti, da je v skladu z določbo prvega odstavka 148. člena ZUP, dolžan (s posebnim sklepom) postopek prekiniti, dokler ga ne reši pristojni organ. Stranki je organ dolžan dati tudi zelo jasna, natančna in točna navodila, pri katerem organu in v zvezi s čim mora začeti ustrezen postopek, kajti samo tako lahko stranka učinkoviti uveljavlja svoje pravice. Le navajanje zahtev po predložitvi določenih dokazov, kar je organ storil v konkretnem primeru, brez pojasnila glede določbe 148. člena ZUP in njenega vpliva na izvajanje dokaznega postopka v primerih, ko gre za vprašanje rešitve predhodnega vprašanja na matičnem področju, pa ne zadosti zahtevi iz 7. člena ZUP.
ZVOP-1 člen 23, 23/3, 23/4, 34. ZMatR člen 29, 29/3. URS člen 35. ZUP člen 8.
varstvo osebnih podatkov - osebni podatki umrlih posameznikov - varstvo zasebnosti - pravica do vpogleda v matični register
Že neposredno na podlagi Ustave mora upravni organ v primerih zaradi varstva zasebnosti družinskih članov ali potomcev umrlega, v zvezi s katerim nekdo skuša pridobiti osebne podatke, v upravnem postopku ugotoviti in seznaniti vlagatelja o tem, ali ima upravni organ možnost obvestiti družinske člane ali potomce umrlega kot prizadete stranke v upravnem postopku – in če ima možnost, da jih tudi obvesti, da se tretja oseba želi seznaniti z osebnim podatkom umrlega svojca in jih hkrati kot prizadeto stranko povabi v postopek.
vpis v matični register - vpis rojstva - v izrednih okoliščinah nastalo dejstvo - zatrjevanje in izkazovanje izrednih okoliščin - dokazno breme
Zakonodajalec je določil, da se vpis matičnega dejstva lahko izvrši na podlagi odločbe pristojnega organa pod pogojem, če je matično dejstvo ali podatki niso bili vpisani v matični register v skladu z določbami tega zakona zaradi izrednih okoliščin, ki jih ni bilo mogoče pričakovati, se jim izogniti ali jih odvrniti. Tožnica ni v postopku zatrjevala oziroma izkazovala, da rojstvo A.A. ni bilo vpisano v matičnih knjigah, temveč je navajala zgolj to, da so bile neuspešne njene poizvedbe za ugotovitev datuma in kraja rojstva A.A.
URS člen 15, 15/3, 35. ZMK člen 10.a. ZMatR člen 4, 6/3, 35, 39. ZZZDR člen 142, 143.
kraj rojstva - posvojitev - pravica do varstva identitete glede kraja rojstva
Ker med strankama ni sporno, da so bili v tožnikovem primeru podatki iz rojstne matične knjige na podlagi 35. člena in 4. člena ZMatR dne 3. 4. 2006 že preneseni v računalniško vodeno bazo podatkov, v konkretni zadevi ni mogoče uporabiti določila 10.a. člena ZMK, ZMatR pa s tem primerljivega določila nima. Vendar pa v konkretnem primeru tudi ne gre za pravno praznino. ZMatR v 1. točki 4. člena določa, da se v matični register vpiše tudi podatek o kraju rojstva in spremembe že vpisanih podatkov (16. točka), vendar pa ZMatR kot kraj rojstva predvideva le kraj, kjer se je otrok rodil (1. odstavek 6. člena) in kraj, kjer je otrok neznanih staršev najden (3. odstavek 6. člena), nima pa določbe, da se kot kraj rojstva pri posvojenih otrocih lahko šteje kraj prebivališča posvojiteljev oziroma določbe, ki bi kakor koli drugače ustrezala tožnikovemu zahtevku. To pomeni, da ZMatR posega v tožnikov pravni interes, kot ga sam opredeljuje v tožbi, ki pa ga sodišče glede na zakonsko ureditev ne more obravnavati kot osebnostno pravice do identitete v smislu 35. člena Ustave. ZZZDR ne določa, da bi bil kraj rojstva posvojenca, vezan na stalno prebivališče posvojiteljev, pravno zavarovani element posvojenčeve identitete. Tudi iz MKVO, ki jo jo sodišče v tem primeru uporablja le kot pomagalo pri interpretaciji zakona, ne izhaja, da bi Slovenija prevzela režim, po katerem se morajo s posvojitvijo vsakršna razmerja posvojenca z okoliščinami pred posvojitvijo, kamor je treba šteti tudi kraj rojstva, prekiniti oziroma spremeniti.
za odločanje v upravnem sporu mora tožnik ves čas postopka od vložitve tožbe do odločitve sodišča, izkazovati pravni interes. Tako mora izkazovati, da izpodbijani akt neposredno posega v njegove pravice in pravne koristi oziroma pravni položaj in da bi ugoditev njegovi tožbi privedla do spremembe njegovega pravnega položaja.