domneva nedolžnosti - civilna odgovornost - nepremoženjska škoda - trditveno in dokazno breme - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
zavrženje predloga za dopustitev revizije - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost
Dolžnica je predlog vložila sama, pri tem pa ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 10, 44, 44/2, 217, 217/2, 269. ZTLR člen 54, 54/1. ZZK-1 člen 8, 8/2.
zavrnitev predloga za dopustitev revizije - stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - izvrševanje služnosti - prodaja služeče nepremičnine pred vknjižbo služnosti v zemljiško knjigo - dobrovernost pridobitelja - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - raziskovalna dolžnost kupca
predlog za izdajo začasne odredbe - zadržanje izvršitve pravnomočne sodbe - odprava upravnega akta in vrnitev zadeve v ponovni postopek
V obravnavanem primeru stranka z interesom z izdajo začasne odredbe želi doseči zadržanje izvršitve pravnomočne sodbe, s katero je sodišče prve stopnje odpravilo izpodbijani akt in zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovno odločanje. Ker ne gre za sodbo Upravnega sodišča, s katero bi bil nadomeščen upravni akt in bi bilo v sporu polne jurisdikcije odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi, takšna sodba za svojo realizacijo ne potrebuje izvršitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00082719
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 2, 339, 339/1. ZSZ člen 62.
denacionalizacija - pravilna uporaba materialnega prava - sprememba tožbe - višina nadomestila - odškodnina po cenah, veljavnih na dan sojenja - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavarovanje - ugoditev reviziji - razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje
Terjatve denacionalizacijskih upravičencev za plačilo nadomestila iz naslova nemožnosti uporabe nepremičnin za čas od uveljavitve ZDen do vrnitve so neprave denarne terjatve, ki se jih ugotavlja po cenah na dan sojenja.
V obravnavanem primeru tožniki ves čas postopka uveljavljajo terjatev na podlagi drugega odstavka 72. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) zoper isto toženo stranko, njena identiteta (dejanska in pravna podstat) je ves čas ostala nespremenjena. V takšnih primerih ne gre za spremembo tožbe tudi, če bi tožniki kasneje zviševali tožbeni zahtevek zaradi valorizacije po cenah na dan izdaje sodbe. Nadomestilo iz navedene zakonske določbe se odmerja po vrednosti na dan izdaje sodbe zaradi preprečitve izgube njegove vrednosti. Opravljena valorizacija višine vtoževanega zneska zato ne pomeni spremembe tožbe.
V času od uveljavitve ZDen do pravnomočne denacionalizacijske odločbe ima dejansko in pravno možnost uporabe nepremičnine denacionalizacijski zavezanec, zato je obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča predmet razmerja med državo in njim. Tožena stranje je do pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe uporabljala predmetne nepremičnine, torej je bila v tem obdobju le ona dolžna zanje plačevati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Dejstvo, da so bile tožnikom po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji vrnjene nepremičnine v last in tudi v posest, tako ni pravno pomembno. Navedenega stroška nanje ni mogoče prevaliti na podlagi odštetja od prisojenega nadomestila iz drugega odstavka 72. člena ZDen.
Tožena stranka je zavarovanje sklenila zaradi varstva pred škodnimi dogodki tedaj njenih nepremičnin. Finačno breme je bilo neposredno oziroma tesno povezano s samo uporabo nepremičnin, ki so bile pred denacionalizacijo v družbeni lastnini, tedanje imetnike pravice razpolaganja, upravljanja in uporabe (družbene lastnine) pa lahko zavezovale tudi k sklepanju zavarovalnih pogodb zaradi njihovega varstva v primeru škodnih dogodkov. Tožnike ti stroški ne bi avtomatično oziroma nujno bremenili, saj bi bil njihov nastanek odvisen od njihove (pogodbene) volje skleniti zavarovalno pogodbo.Hipotetično domnevanje, da bi enaka obveznost in posledično stroškovno breme doletelo tudi tožnike, če bi bili lastniki v spornem obdobju, torej ni pravno relevantno.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko zemljiškoknjižno sodišče izvede izbris zaznambe nedovoljene gradnje brez obvestila inšpekcijskega organa oziroma ne da bi bila predložena listina iz tretjega odstavka 108. člena Gradbenega zakona (GZ-1) in v nasprotju z določbami tretjega in četrtega odstavka 100. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).
vrnitev v prejšnje stanje - sklep o potrditvi sklepa o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. V njem se ne odloča o glavni stvari, temveč le o utemeljenosti predloga za vrnitev postopka v prejšnje stanje, konkretno o tem, ali je bilo določeno procesno dejanje zamujeno iz opravičljivega razloga. Tak sklep nima lastnosti končnosti in postopek z njim ni pravnomočno končan, zato predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
dovoljena revizija - objava popravka - aktivna legitimacija - odklonitveni razlog - ugled - pravna oseba
Poseg v tožničine pravice in interese je več kot očiten. Sporni zapis meri na to, da so tožničini (ekonomski) lastniki, torej njen personalni substrat, udeleženi v koruptivna dejanja, in to ne pri katerikoli dejavnosti, temveč pri samem nakupu tožnice. Navedeno nedvomno postavlja celotno tožničino delovanje pod sum korupcije. Ker ima takšen očitek močno negativno konotacijo, znatno vpliva na njen ugled.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - predlog za delegacijo pristojnosti - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Po ustaljeni sodni praksi nezadovoljstvo stranke z delom sodišča in morebitne nepravilnosti v predhodnem postopku niso razlog za prenos pristojnosti. Institut delegacije pristojnosti, utemeljen na zahtevi nepristranskosti, pride v poštev le v primerih obstoja takšnih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. Takšnih okoliščin predlagateljica v obravnavani zadevi ni izkazala.
delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zavrnitev predloga
Iz sklepa o postavitvi pod skrbništvo izhaja, da je nasprotna udeleženka sposobna samostojno skrbeti zase skoraj na vseh področjih (tudi nastopanja pred sodiščem), razen pri upravljanju s finančnimi sredstvi in pri sklepanju poslov večje vrednosti. Na zaslišanju je izpovedala, da ima sklenjeno zavarovanje za osebno vozilo, iz česar izhaja, da je sposobna vožnje. Četudi je prihod na novomeško sodišče za nasprotno udeleženko vsekakor povezan z več nevšečnostmi kot prihod na kočevsko, to ne utemeljuje izjemnega ukrepa prenosa pristojnosti.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - kasatorično pooblastilo - pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
V pritožbi na podlagi 357.a člena ZPP pritožnik ne more uspešno uveljavljati razlogov, ki se nanašajo na pravnomočno odločitev višjega sodišča, saj Vrhovno sodišče preizkuša le, ali je pritožbeno sodišče ravnalo pravilno, ko je uporabilo kasatorično pooblastilo, namesto da bi o zadevi samo dokončno odločilo.
pritožba v upravnem sporu - nepopolna vloga - oseba brez PDI - obvezno zastopanje po odvetniku - zavrženje pritožbe
Okoliščina, da pravno sredstvo na Vrhovno sodišče vlaga stranka sama, ni okoliščina nepopolne ali nerazumljive vloge, ki bi jo vlagatelj lahko popravil ali dopolnil. Položaj je glede tega drugačen kot v primeru, ko pravno sredstvo vloži odvetnik, vendar ne predloži pooblastila - takšna vloga je nepopolna (manjka pooblastilo) in jo je mogoče dopolniti s predložitvijo pooblastila. Če stranka, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita, vlaga pravno sredstvo sama, pa dopolnitev že pojmovno ni mogoča. Takšnemu pravnemu sredstvu namreč nič ne manjka in tudi ni nerazumljivo, le dovoljeno ni. Če bi ga vračali "v popravo", bi ta poprava logično lahko pomenila le, da bi stranka morala najti odvetnika, ki bi njeno vlogo opremil s svojim imenom in žigom. Ker bi to vsebinsko še vedno ostala vloga, ki jo je napisala stranka, bi se s tem izničil celoten smisel obveznega odvetniškega zastopanja v postopku pred Vrhovnim sodiščem, ki je med drugim tudi v zagotovitvi kakovostne pravne argumentacije.