nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – delo s povečano nevarnostjo
Delo pri izterjavi računov za porabljeno električno energijo je delo s povečano nevarnostjo, ker so pri takem delu pogosta zmerjanja in verbalni napadi, pa tudi do fizičnega nasilja je že prišlo. Za škodo, ki je tožniku pri tem delu nastala, ker ga je oseba, ki ji je prišel izklopiti električno energijo, z roko udarila v obraz, tožena stranka objektivno odgovarja.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - pravna kvalifikacija - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - rok za podajo odpovedi
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadostuje, da je dokazana vsaj ena kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki lahko sama zase utemelji takšno odpoved.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je prejel tožnik zaradi upada prodaje avtomobilov v obdobju od januarja do maja 2009, ne vpliva dejstvo, da je tožena stranka že pred iztekom tega obdobja (februarja 2009) zaposlila novo delavko za nedoločen čas.
Ker pravni pouk na izpodbijani odločbi toženca ni vseboval pravilnega pouka o tem, da se šteje dan oddaje na pošto za dan vročitve sodišču, na katerega je vloga naslovljena, le v primeru, če je vloga poslana po pošti brzojavno ali priporočeno, temveč le, da se v primeru, če je tožba poslana po pošti, šteje, da je pravočasna, če je oddana na pošto zadnji dan roka za vložitev tožbe, je tožba, poslana po pošti z navadno pošiljko zadnji dan izteka 30-dnevnega roka za vložitev tožbe, pravočasna, kljub temu da je na sodišče prispela po izteku tega roka.
V primeru, da je obogateni ravnal krivdno in so tudi sicer izpolnjeni pogoji za odškodninsko odgovornost, lahko stranka izbira med odškodninskim in obogatitvenim zahtevkom.
Ni zakonske osnove (niti v okviru pravil o neupravičeni obogatitvi niti pravil o zastaranju terjatev), na podlagi katere bi sodišče višino tožbenega zahtevka na temelju neupravičene obogatitve omejilo do višine odškodninskega zahtevka (torej glede na potek 3-letnega zastaralnega roka).
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-10, 53, 53/3, 54, 204, 204/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - delo po poteku pogodbe o zaposlitvi - projektno delo - sodno varstvo
Za ugotavljanje, ali je delavec po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas ostal na delu (zaradi česar se njegova pogodba o zaposlitvi transformira v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas), je bistveno ravnanje obeh pogodbenih strank, delavec mora delo opravljati nepretrgoma naprej, delodajalec pa mora takšno delo sprejeti.
Ob tem, da iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je bil prvi račun izstavljen 12. 06. 2008, drugi račun pa 29. 08. 2008, prvostopenjsko sodišče ni pojasnilo, iz česa je sklepati, da gre pri plačilu tožeče stranke, ki ga je izvršila 22. 01. 2009, torej z večmesečnim zamikom po opravljeni storitvi tožene stranke, za plačilo tekoče dobave blaga in storitev. Takšna dejanska ugotovitev prvostopenjskega sodišča kaže le na to, da je podana domnevna baza iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP. Takšno domnevo pa upnik, v korist katerega je bilo izpodbijano dejanje opravljeno, lahko izpodbije, v kolikor izkaže dejanski stan iz 2. odstavka 272. člena ZFPPIPP.
Obveznost tožene stranke v zvezi z vračilom sredstev iz naslova stimulativnega dela osebnega dohodka, mesečnih vplačil, regresov za letni dopust in razlik v plači, ki so bila vplačana z namenom notranjega odkupa, ni odškodninska (ampak se presoja na podlagi določb o neupravičeni obogatitvi), tako da ni bistveno, ali je bilo ravnanje tožene stranke protipravno in ali ji je mogoče pripisati krivdo.
Vmesna sodba se izda le, če tožena stranka izpodbija tako temelj kot višino tožbenega zahtevka. Če na tožbo ne odgovori, ni mogoče šteti, da temelj tožbenega zahtevka izpodbija, in ni mogoče izdati vmesne zamudne sodbe. Izdati je treba zamudno sodbo in z njo odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pri čemer se ugodi tožbenemu zahtevku v takem obsegu, kot izhaja iz tožbenih navedb, ki jih je treba šteti za resnične.
ZPP člen 82, 82/5, 151, 151/2, 270, 270/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 3, 23.
pravdni stroški – stroški in nagrada začasnega zastopnika – zahteva začasnega zastopnika za povrnitev stroškov in plačilo nagrade – pritožba zoper sklep
Ker sodišče začasnega zastopnika še ni opozorilo na pravico do priglasitve stroškov niti še ni vrnilo predujma, predvidenega za kritje stroškov začasnega zastopnika, je kljub relativno dolgemu roku, ki je pretekel od odločitve o zahtevku do vložitve zahteve začasnega zastopnika za plačilo stroškov, le-ta utemeljena.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – razlog za sklenitev – nadomeščanje začasno odsotnega delavca
Glede na to, da sta bili obe pogodbi o zaposlitvi za določen čas s tožnikom sklenjeni zaradi nadomeščanja odsotne delavke, mu je druga pogodba o zaposlitvi zakonito prenehala z vrnitvijo odsotne delavke.
trditveno in dokazno breme – dokazni predlog – neobstoj pogodbenega razmerja – povrnitev stroškov odgovora na pritožbo
Z dokaznim predlogom pravdna stranka ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage, ki bi jo morala posamezna stranka ponuditi za utemeljitev svojega zahtevka ali ugovora v postopku. Enako velja tudi za pritožbeni očitek za neizvedbo zaslišanja priče.
sporazumna razveza zakonske zveze - dodelitev mladoletnega otroka - določitev preživnine - stiki - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka
Če izostane eden od vseh sporazumov, ki jih morata predlagatelja skleniti, da se njuna zakonska zveza lahko razveže po 64. členu ZZZDR, ni več pogojev za razvezo zakonske zveze na podlagi sporazuma.
Tožena stranka na naroku takšnega postopanja sodišča (neizvedba dokazov in prebiranje zapisnikov iz drugega postopka) ni grajala. Ker v pritožbi ne navaja, čemu tega brez svoje krivde ne bi mogla storiti, se obravnavani očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ne more upoštevati.
V zvezi z zatrjevanimi vlaganji tožene stranke je treba upoštevati, da so stroški (potrebni in koristni) s cisternama (predmetom najema) lahko le predmet samostojnega povračilnega zahtevka, ki zapade ob vrnitvi stvari oz. ob zahtevku za vrnitev stvari. Upoštevaje, da se je tožena stranka izrecno odpovedala uveljavljanju izplačila vlaganj, s strani tožene stranke zatrjevana vlaganja na višino uporabnine, določene v tem postopku, ne vplivajo.
Vdova ali vdovec, ki ima pravico do lastne pokojnine in ki je uveljavil pravico do družinske pokojnino po predpisih, veljavnih do 31. 12. 1999 (ZPIZ/92), lahko, če želi, uveljavi tudi pravico do delne vdovske pokojnine po sedaj veljavnih predpisih (ZPIZ-1).
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - pravdni stroški - stroški opomina
Tudi s pritožbenimi očitki, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravila o dokaznem bremenu, tožena stranka ne more uspeti, saj gre pri tej kršitvi postopka za relativno bistveno kršitev postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 7. člena ZPP, zaradi katere sodbe v sporih majhne vrednosti ni dopustno izpodbijati.
Stroški opomina ne spadajo med stroške, ki bi bili v skladu z določbo 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrebni za izvršilni postopek.
URS člen 14, 14/2. ZPIZ-1 člen 15, 16, 60, 66, 66/3, 67, 91, 92, 94.
odločba Ustavnega sodišča - samozaposleni - pravice na podlagi invalidnosti
Ustavno sodišče je razveljavilo 3. odstavek 66. člena ZPIZ-1, po katerem so zavarovanci iz 15. in 16. člena tega zakona (samozaposleni in kmetje) pridobili pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja le v primeru I. in II. kategorije invalidnosti, v primeru III. kategorije invalidnosti pa so uveljavili pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine, če so izpolnjevali pogoje, ki jih določa ta zakon za pridobitev teh pravic. Zato je odločitev toženca, da tožnik kot samostojni podjetnik in kot invalid III. kategorije, katerega delovna zmožnost je zmanjšana za manj kot 50 % in je s polnim delovnim časom zmožen za drugo lažje delo z določenimi omejitvami, na podlagi 3. odstavka 66. člena ZPIZ-1 nima pravic iz invalidskega zavarovanja, nepravilna.
Zagotovljena pravica do akontacije tožeči stranki zagotavlja zgolj podlago, da od tožene stranke uveljavlja delna plačila še preden tožeča stranka lahko izdela končni obračun obratovalnih stroškov, ki gredo v breme tožene stranke. Ker je bil s pogodbo dogovorjen skrajni rok za obračun obratovalnih stroškov 30. junij za predhodno leto, se je tožeča stranka na pravico do zaračunavanja mesečnih akontacij lahko sklicevala samo do izteka navedenega roka za obračun obratovalnih stroškov. Po izteku tega roka bi tožeča stranka tožbeni zahtevek lahko utemeljevala le na izkazanem obračunu obratovalnih stroškov za vtoževano obdobje.
OZ člen 355, 355/1, 355/1-1, 355/1-6. SZ člen 41, 41/2. ZPP člen 317.
zastaranje terjatev upravnika – trditveno in dokazno breme – zastaranje terjatve iz naslova stroškov upravljanja – zastaranje terjatve iz naslova stroškov, ki jih je upravnik založil v korist etažnega lastnika
Sodišče prve stopnje je skladno s 6. točko 1. odstavka 355. člena OZ pravilno štelo, da za te obveznosti, ki jih upravnik (tožeča stranka) obračunava mesečno, velja enoletni zastaralni rok, ki prične teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo. Tako določeni krajši zastaralni rok velja tako za terjatve, ki imajo pogodbeno podlago (storitve upravljanja), kot tudi za terjatve, ki imajo obogatitveno podlago v smislu povračila stroškov, ki jih je upravnik zalagal v korist etažnega lastnika. Zakon je na ta način postavil etažnega lastnika v razmerju do upravnika v enak položaj, kot v primeru, ko bi plačilo od njega terjal neposredno dobavitelj oziroma izvajalec storitve za terjatve iz 1. točke 1. odstavka 355. člena OZ.
ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3, 133, 133/1, 139, 139/3, 142, 142/3, 142/4, 142/6. ZST-1 člen 34.
vročanje pravni osebi
V določbah ZPP ni podlage za vročanje pisanj pravni osebi na naslovu pooblaščenca stranke, ki je pri njej zaposleni delavec. Nalog za plačilo sodne takse se pravni osebi vroča na naslovu, ki je vpisan v register.