ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - pravna kvalifikacija - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - rok za podajo odpovedi
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadostuje, da je dokazana vsaj ena kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki lahko sama zase utemelji takšno odpoved.
Zahtevek tožeče stranke ima res drugačno dejansko in pravno podlago kot zahtevek, ki ga je tožeča stranka postavila v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ker pa je tožbeni predlog ostal isti, tožena stranka je namreč dolžna tožeči stranki plačati isti znesek z obrestmi, ni potrebe po razveljavljanju dajatvenega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine in nadomeščanju z enakim novim izrekom v sodbi, ki bi se glasil enako.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – delo s povečano nevarnostjo
Delo pri izterjavi računov za porabljeno električno energijo je delo s povečano nevarnostjo, ker so pri takem delu pogosta zmerjanja in verbalni napadi, pa tudi do fizičnega nasilja je že prišlo. Za škodo, ki je tožniku pri tem delu nastala, ker ga je oseba, ki ji je prišel izklopiti električno energijo, z roko udarila v obraz, tožena stranka objektivno odgovarja.
Ker pravni pouk na izpodbijani odločbi toženca ni vseboval pravilnega pouka o tem, da se šteje dan oddaje na pošto za dan vročitve sodišču, na katerega je vloga naslovljena, le v primeru, če je vloga poslana po pošti brzojavno ali priporočeno, temveč le, da se v primeru, če je tožba poslana po pošti, šteje, da je pravočasna, če je oddana na pošto zadnji dan roka za vložitev tožbe, je tožba, poslana po pošti z navadno pošiljko zadnji dan izteka 30-dnevnega roka za vložitev tožbe, pravočasna, kljub temu da je na sodišče prispela po izteku tega roka.
Ker toženec prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje v obdobju od 27. 3. 2002 do 15. 3. 2007 ni poravnal, vsakokratni znesek prispevka pa bi moral poravnati do 15. dne v mesecu, je tožnik od vsakokratnega zneska neplačanega prispevka v tem obdobju upravičen tudi do zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od dneva, ko je toženec prišel v zamudo s plačilom, to je od vsakega 16. dne v mesecu do plačila.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-10, 53, 53/3, 54, 204, 204/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - delo po poteku pogodbe o zaposlitvi - projektno delo - sodno varstvo
Za ugotavljanje, ali je delavec po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas ostal na delu (zaradi česar se njegova pogodba o zaposlitvi transformira v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas), je bistveno ravnanje obeh pogodbenih strank, delavec mora delo opravljati nepretrgoma naprej, delodajalec pa mora takšno delo sprejeti.
sporazumna razveza zakonske zveze - dodelitev mladoletnega otroka - določitev preživnine - stiki - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka
Če izostane eden od vseh sporazumov, ki jih morata predlagatelja skleniti, da se njuna zakonska zveza lahko razveže po 64. členu ZZZDR, ni več pogojev za razvezo zakonske zveze na podlagi sporazuma.
Tožena stranka na naroku takšnega postopanja sodišča (neizvedba dokazov in prebiranje zapisnikov iz drugega postopka) ni grajala. Ker v pritožbi ne navaja, čemu tega brez svoje krivde ne bi mogla storiti, se obravnavani očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ne more upoštevati.
V zvezi z zatrjevanimi vlaganji tožene stranke je treba upoštevati, da so stroški (potrebni in koristni) s cisternama (predmetom najema) lahko le predmet samostojnega povračilnega zahtevka, ki zapade ob vrnitvi stvari oz. ob zahtevku za vrnitev stvari. Upoštevaje, da se je tožena stranka izrecno odpovedala uveljavljanju izplačila vlaganj, s strani tožene stranke zatrjevana vlaganja na višino uporabnine, določene v tem postopku, ne vplivajo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - diskriminacija
Četudi sklep o ukinitvi tožnikovega delovnega mesta (ki ni splošni akt delodajalca) ni bil objavljen, to ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Vprašanje soodvisnosti med nastankom nove obveznosti tožene stranke in prenehanjem njene terjatve do tožeče stranke v smislu nadomestne izpolnitve, je dejanska okoliščina, ki bi jo tožeča stranka morala zatrjevati že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Zato pomeni njeno sklicevanje na nadomestno izpolnitev v pritožbi uveljavljanje nedovoljene pritožbene novote, ki je pritožbeno sodišče ne more upoštevati
OZ člen 13, 13/2, 335, 335/1, 335/2, 346, 365, 432.
pristop k dolgu – ugovor zastaranja – pretrganje zastaranja
Ker je zaradi upnikovega uveljavljanja terjatve zoper glavnega dolžnika prišlo do pretrganja zastaranja terjatve, ni utemeljen ugovor novega dolžnika (pristopnika k dolgu), da ni dolžan izpolniti obveznosti, ker naj bi upnikova terjatev do glavnega dolžnika zastarala.
OZ člen 355, 355/1, 355/1-1, 355/1-6. SZ člen 41, 41/2. ZPP člen 317.
zastaranje terjatev upravnika – trditveno in dokazno breme – zastaranje terjatve iz naslova stroškov upravljanja – zastaranje terjatve iz naslova stroškov, ki jih je upravnik založil v korist etažnega lastnika
Sodišče prve stopnje je skladno s 6. točko 1. odstavka 355. člena OZ pravilno štelo, da za te obveznosti, ki jih upravnik (tožeča stranka) obračunava mesečno, velja enoletni zastaralni rok, ki prične teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo. Tako določeni krajši zastaralni rok velja tako za terjatve, ki imajo pogodbeno podlago (storitve upravljanja), kot tudi za terjatve, ki imajo obogatitveno podlago v smislu povračila stroškov, ki jih je upravnik zalagal v korist etažnega lastnika. Zakon je na ta način postavil etažnega lastnika v razmerju do upravnika v enak položaj, kot v primeru, ko bi plačilo od njega terjal neposredno dobavitelj oziroma izvajalec storitve za terjatve iz 1. točke 1. odstavka 355. člena OZ.
ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3, 133, 133/1, 139, 139/3, 142, 142/3, 142/4, 142/6. ZST-1 člen 34.
vročanje pravni osebi
V določbah ZPP ni podlage za vročanje pisanj pravni osebi na naslovu pooblaščenca stranke, ki je pri njej zaposleni delavec. Nalog za plačilo sodne takse se pravni osebi vroča na naslovu, ki je vpisan v register.
Zagotovljena pravica do akontacije tožeči stranki zagotavlja zgolj podlago, da od tožene stranke uveljavlja delna plačila še preden tožeča stranka lahko izdela končni obračun obratovalnih stroškov, ki gredo v breme tožene stranke. Ker je bil s pogodbo dogovorjen skrajni rok za obračun obratovalnih stroškov 30. junij za predhodno leto, se je tožeča stranka na pravico do zaračunavanja mesečnih akontacij lahko sklicevala samo do izteka navedenega roka za obračun obratovalnih stroškov. Po izteku tega roka bi tožeča stranka tožbeni zahtevek lahko utemeljevala le na izkazanem obračunu obratovalnih stroškov za vtoževano obdobje.
ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-2, 13, 13/1, 13/2, 34, 34/5. ZIZ člen 62.
nastanek taksne obveznosti - učinek oprostitve plačila sodnih taks - začetek postopka na podlagi verodostojne listine
Ker je bilo v obravnavanem postopku o oprostitvi plačila sodnih taks odločeno s sklepom z dne 08. 10. 2009, v skladu z določili iz 1. in 2. odst. 13. člena ZST-1 učinkuje navedena oprostitev plačila sodnih taks v obravnavanem postopku od izdaje prej citiranega sklepa dalje in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost oziroma obveznost povrnitve takse drugemu udeležencu postopka tega dne ali pozneje, torej tudi za doplačilo sodne takse za redni postopek po tar. št. 1111 ZST-1, za katero je taksna obveznost nastala dne 07. 04. 2010, ko je Okrožno sodišče v Ljubljani prejelo spis v reševanje.
V primeru, da je obogateni ravnal krivdno in so tudi sicer izpolnjeni pogoji za odškodninsko odgovornost, lahko stranka izbira med odškodninskim in obogatitvenim zahtevkom.
Ni zakonske osnove (niti v okviru pravil o neupravičeni obogatitvi niti pravil o zastaranju terjatev), na podlagi katere bi sodišče višino tožbenega zahtevka na temelju neupravičene obogatitve omejilo do višine odškodninskega zahtevka (torej glede na potek 3-letnega zastaralnega roka).
URS člen 14, 14/2. ZPIZ-1 člen 15, 16, 60, 66, 66/3, 67, 91, 92, 94.
odločba Ustavnega sodišča - samozaposleni - pravice na podlagi invalidnosti
Ustavno sodišče je razveljavilo 3. odstavek 66. člena ZPIZ-1, po katerem so zavarovanci iz 15. in 16. člena tega zakona (samozaposleni in kmetje) pridobili pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja le v primeru I. in II. kategorije invalidnosti, v primeru III. kategorije invalidnosti pa so uveljavili pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine, če so izpolnjevali pogoje, ki jih določa ta zakon za pridobitev teh pravic. Zato je odločitev toženca, da tožnik kot samostojni podjetnik in kot invalid III. kategorije, katerega delovna zmožnost je zmanjšana za manj kot 50 % in je s polnim delovnim časom zmožen za drugo lažje delo z določenimi omejitvami, na podlagi 3. odstavka 66. člena ZPIZ-1 nima pravic iz invalidskega zavarovanja, nepravilna.
Ob tem, da iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je bil prvi račun izstavljen 12. 06. 2008, drugi račun pa 29. 08. 2008, prvostopenjsko sodišče ni pojasnilo, iz česa je sklepati, da gre pri plačilu tožeče stranke, ki ga je izvršila 22. 01. 2009, torej z večmesečnim zamikom po opravljeni storitvi tožene stranke, za plačilo tekoče dobave blaga in storitev. Takšna dejanska ugotovitev prvostopenjskega sodišča kaže le na to, da je podana domnevna baza iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP. Takšno domnevo pa upnik, v korist katerega je bilo izpodbijano dejanje opravljeno, lahko izpodbije, v kolikor izkaže dejanski stan iz 2. odstavka 272. člena ZFPPIPP.
Obveznost tožene stranke v zvezi z vračilom sredstev iz naslova stimulativnega dela osebnega dohodka, mesečnih vplačil, regresov za letni dopust in razlik v plači, ki so bila vplačana z namenom notranjega odkupa, ni odškodninska (ampak se presoja na podlagi določb o neupravičeni obogatitvi), tako da ni bistveno, ali je bilo ravnanje tožene stranke protipravno in ali ji je mogoče pripisati krivdo.