redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - diskriminacija
Četudi sklep o ukinitvi tožnikovega delovnega mesta (ki ni splošni akt delodajalca) ni bil objavljen, to ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
spor majhne vrednosti – druga pripravljalna vloga – možnost obravnavanja pred sodiščem
Z upoštevanjem novih navedb in dokazov tožene stranke iz druge pripravljalne vloge, na katero tožeča stranka ni imela možnosti odgovoriti, je sodišče tožeči stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
Ob tem, da iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je bil prvi račun izstavljen 12. 06. 2008, drugi račun pa 29. 08. 2008, prvostopenjsko sodišče ni pojasnilo, iz česa je sklepati, da gre pri plačilu tožeče stranke, ki ga je izvršila 22. 01. 2009, torej z večmesečnim zamikom po opravljeni storitvi tožene stranke, za plačilo tekoče dobave blaga in storitev. Takšna dejanska ugotovitev prvostopenjskega sodišča kaže le na to, da je podana domnevna baza iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP. Takšno domnevo pa upnik, v korist katerega je bilo izpodbijano dejanje opravljeno, lahko izpodbije, v kolikor izkaže dejanski stan iz 2. odstavka 272. člena ZFPPIPP.
Obveznost tožene stranke v zvezi z vračilom sredstev iz naslova stimulativnega dela osebnega dohodka, mesečnih vplačil, regresov za letni dopust in razlik v plači, ki so bila vplačana z namenom notranjega odkupa, ni odškodninska (ampak se presoja na podlagi določb o neupravičeni obogatitvi), tako da ni bistveno, ali je bilo ravnanje tožene stranke protipravno in ali ji je mogoče pripisati krivdo.
Vdova ali vdovec, ki ima pravico do lastne pokojnine in ki je uveljavil pravico do družinske pokojnino po predpisih, veljavnih do 31. 12. 1999 (ZPIZ/92), lahko, če želi, uveljavi tudi pravico do delne vdovske pokojnine po sedaj veljavnih predpisih (ZPIZ-1).
ZJU člen 5. ZSPJS člen 3, 3/2, 5, 48, 49, 49/2, 49.a, 49.b, 49.č.
javni uslužbenec – plača – prevedba
Treba je ločiti med prevedeno plačo delovnega mesta in prevedeno plačo javnega uslužbenca. Prevedena plača delovnega mesta je osnovna plača plačnega razreda, v katerega je uvrščen nominalni znesek osnovne plače iz prevedbe delovnega mesta, dočim predstavlja prevedena plača javnega uslužbenca osnovno plačo plačnega razreda, v katerega je uvrščen nominalni znesek osnovne plače iz prevedbe javnega uslužbenca. V prevedbi se upoštevajo osnovni količnik delovnega mesta in pripadajoči dodatki, kot tudi količnik, ki ga je javni uslužbenec dosegel z napredovanjem, ter dodatki, ki mu pripadajo.
sporazumna razveza zakonske zveze - dodelitev mladoletnega otroka - določitev preživnine - stiki - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka
Če izostane eden od vseh sporazumov, ki jih morata predlagatelja skleniti, da se njuna zakonska zveza lahko razveže po 64. členu ZZZDR, ni več pogojev za razvezo zakonske zveze na podlagi sporazuma.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - pravna kvalifikacija - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - rok za podajo odpovedi
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadostuje, da je dokazana vsaj ena kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki lahko sama zase utemelji takšno odpoved.
Zahtevek tožeče stranke ima res drugačno dejansko in pravno podlago kot zahtevek, ki ga je tožeča stranka postavila v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ker pa je tožbeni predlog ostal isti, tožena stranka je namreč dolžna tožeči stranki plačati isti znesek z obrestmi, ni potrebe po razveljavljanju dajatvenega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine in nadomeščanju z enakim novim izrekom v sodbi, ki bi se glasil enako.
ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-2, 13, 13/1, 13/2, 34, 34/5. ZIZ člen 62.
nastanek taksne obveznosti - učinek oprostitve plačila sodnih taks - začetek postopka na podlagi verodostojne listine
Ker je bilo v obravnavanem postopku o oprostitvi plačila sodnih taks odločeno s sklepom z dne 08. 10. 2009, v skladu z določili iz 1. in 2. odst. 13. člena ZST-1 učinkuje navedena oprostitev plačila sodnih taks v obravnavanem postopku od izdaje prej citiranega sklepa dalje in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost oziroma obveznost povrnitve takse drugemu udeležencu postopka tega dne ali pozneje, torej tudi za doplačilo sodne takse za redni postopek po tar. št. 1111 ZST-1, za katero je taksna obveznost nastala dne 07. 04. 2010, ko je Okrožno sodišče v Ljubljani prejelo spis v reševanje.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – delo s povečano nevarnostjo
Delo pri izterjavi računov za porabljeno električno energijo je delo s povečano nevarnostjo, ker so pri takem delu pogosta zmerjanja in verbalni napadi, pa tudi do fizičnega nasilja je že prišlo. Za škodo, ki je tožniku pri tem delu nastala, ker ga je oseba, ki ji je prišel izklopiti električno energijo, z roko udarila v obraz, tožena stranka objektivno odgovarja.
Tožena stranka na naroku takšnega postopanja sodišča (neizvedba dokazov in prebiranje zapisnikov iz drugega postopka) ni grajala. Ker v pritožbi ne navaja, čemu tega brez svoje krivde ne bi mogla storiti, se obravnavani očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ne more upoštevati.
V zvezi z zatrjevanimi vlaganji tožene stranke je treba upoštevati, da so stroški (potrebni in koristni) s cisternama (predmetom najema) lahko le predmet samostojnega povračilnega zahtevka, ki zapade ob vrnitvi stvari oz. ob zahtevku za vrnitev stvari. Upoštevaje, da se je tožena stranka izrecno odpovedala uveljavljanju izplačila vlaganj, s strani tožene stranke zatrjevana vlaganja na višino uporabnine, določene v tem postopku, ne vplivajo.
URS člen 14, 14/2. ZPIZ-1 člen 15, 16, 60, 66, 66/3, 67, 91, 92, 94.
odločba Ustavnega sodišča - samozaposleni - pravice na podlagi invalidnosti
Ustavno sodišče je razveljavilo 3. odstavek 66. člena ZPIZ-1, po katerem so zavarovanci iz 15. in 16. člena tega zakona (samozaposleni in kmetje) pridobili pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja le v primeru I. in II. kategorije invalidnosti, v primeru III. kategorije invalidnosti pa so uveljavili pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine, če so izpolnjevali pogoje, ki jih določa ta zakon za pridobitev teh pravic. Zato je odločitev toženca, da tožnik kot samostojni podjetnik in kot invalid III. kategorije, katerega delovna zmožnost je zmanjšana za manj kot 50 % in je s polnim delovnim časom zmožen za drugo lažje delo z določenimi omejitvami, na podlagi 3. odstavka 66. člena ZPIZ-1 nima pravic iz invalidskega zavarovanja, nepravilna.
Zagotovljena pravica do akontacije tožeči stranki zagotavlja zgolj podlago, da od tožene stranke uveljavlja delna plačila še preden tožeča stranka lahko izdela končni obračun obratovalnih stroškov, ki gredo v breme tožene stranke. Ker je bil s pogodbo dogovorjen skrajni rok za obračun obratovalnih stroškov 30. junij za predhodno leto, se je tožeča stranka na pravico do zaračunavanja mesečnih akontacij lahko sklicevala samo do izteka navedenega roka za obračun obratovalnih stroškov. Po izteku tega roka bi tožeča stranka tožbeni zahtevek lahko utemeljevala le na izkazanem obračunu obratovalnih stroškov za vtoževano obdobje.
URS člen 33, 50, 156. ZUstS člen 59, 59/2. ZPIZVZ člen 2, 2/4, 15. ZDRS člen 40.
bivši vojaški zavarovanci – zakonske zamudne obresti
ZPIZVZ v 15. členu upravičencem v primeru priznanja in izplačila pokojnine za nazaj ne priznava zakonskih zamudnih obresti, saj določa, da se pozneje izplačani mesečni obroki pokojnine izplačajo v zneskih, ki bi jih upravičenec prejel, če bi mu bili sproti izplačani v mesecih, za katere se izplačajo. Iz tega razloga tožnik, kateremu je bila priznana pravica do predčasne pokojnine za nazaj od izpolnitve pogojev, ni upravičen do plačila zakonskih zamudnih obresti.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - pravdni stroški - stroški opomina
Tudi s pritožbenimi očitki, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravila o dokaznem bremenu, tožena stranka ne more uspeti, saj gre pri tej kršitvi postopka za relativno bistveno kršitev postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 7. člena ZPP, zaradi katere sodbe v sporih majhne vrednosti ni dopustno izpodbijati.
Stroški opomina ne spadajo med stroške, ki bi bili v skladu z določbo 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrebni za izvršilni postopek.
ZPP člen 82, 82/5, 151, 151/2, 270, 270/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 3, 23.
pravdni stroški – stroški in nagrada začasnega zastopnika – zahteva začasnega zastopnika za povrnitev stroškov in plačilo nagrade – pritožba zoper sklep
Ker sodišče začasnega zastopnika še ni opozorilo na pravico do priglasitve stroškov niti še ni vrnilo predujma, predvidenega za kritje stroškov začasnega zastopnika, je kljub relativno dolgemu roku, ki je pretekel od odločitve o zahtevku do vložitve zahteve začasnega zastopnika za plačilo stroškov, le-ta utemeljena.
ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3, 133, 133/1, 139, 139/3, 142, 142/3, 142/4, 142/6. ZST-1 člen 34.
vročanje pravni osebi
V določbah ZPP ni podlage za vročanje pisanj pravni osebi na naslovu pooblaščenca stranke, ki je pri njej zaposleni delavec. Nalog za plačilo sodne takse se pravni osebi vroča na naslovu, ki je vpisan v register.
trditveno in dokazno breme – dokazni predlog – neobstoj pogodbenega razmerja – povrnitev stroškov odgovora na pritožbo
Z dokaznim predlogom pravdna stranka ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage, ki bi jo morala posamezna stranka ponuditi za utemeljitev svojega zahtevka ali ugovora v postopku. Enako velja tudi za pritožbeni očitek za neizvedbo zaslišanja priče.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – razlog za sklenitev – nadomeščanje začasno odsotnega delavca
Glede na to, da sta bili obe pogodbi o zaposlitvi za določen čas s tožnikom sklenjeni zaradi nadomeščanja odsotne delavke, mu je druga pogodba o zaposlitvi zakonito prenehala z vrnitvijo odsotne delavke.