taksa za pravdni postopek – doplačilo takse za pravdni postopek – nadaljevanje izvršilnega postopka
Za „transformacijo“ izvršilnega postopka v pravdni postopek po ZST sodna taksa, v nasprotju z novejšim ZST-1, ni predvidena, zato taksna obveznost za tožečo stranko ni nastala.
Pravdni postopek, v katerega se je transformiral izvršilni postopek, ni nek povsem nov postopek med pravdnima strankama, temveč zgolj nadaljevanje že začetega postopka.
ZZK-1 člen 22, 63, 86, 88, 125, 125/2. ZIZ člen 170.
zaznamba sklepa o izvršbi
Zaznamba izvršbe je vpis pravnega dejstva izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe na določeno nepremičnino v zemljiški knjigi, za odpravo katerega dejstvo, ali je sklep o dovolitvi izvršbe pravnomočen, ni pravno pomembno.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - pisna oblika - opozorilo na posledice
Tožnici je delovno razmerje zakonito prenehalo na podlagi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. Ta sporazum je s toženo stranko sklenila tako, da je napisala prošnjo, tožena stranka pa je istočasno, v navzočnosti tožnice, s tem pisno soglašala, kasneje istega dne pa je tožnici po pošti poslala „sklep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi“ in pisni sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi (ki ga tožnica sicer ni podpisala).
Na dejstvo, da terjatev plačila glavnice obstoji, ki je ugotovljeno s pravnomočno sodbo, je sodišče vezano. Toženka, ki je v zamudi z izpolnitvijo judikatne denarne terjatve, je dolžna plačati od zamude dalje zakonske zamudne obresti.
OZ člen 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 358, 358/1, 358/1-2. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 61, 64, 116, 119.
dokončni obračun del - dodatna dela - začasna situacija - potrditev obračuna del - uzance - podizvajalska pogodba
Tudi v primeru, če je tožena stranka kot naročnik do tožeče stranke kot izvajalca uveljavljala kakršnekoli ugovore iz naslova škode zaradi izvajanja del ali zahtevke za odpravo te škode, je od njih s potrditvijo obračuna del z dne 22.12.2003 odstopila in jih nepreklicno umaknila. Če tega namena ni imela, bi morala v obračunu del to izrecno zapisati in predvsem odkloniti njihovo potrditev.
Potrjena začasna situacija predstavlja povsem samostojen pravni temelj za nastanek plačilne obveznosti, končni obračun pa ima po stališču sodne prakse celo pravno naravo zunajsodne poravnave.
Vročilnica ima vse elemente javne listine, zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Vročilnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je mogoče ovreči z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
KZ člen 288, 288/4. KZ-1 člen 7, 7/1, 283, 283/4. ZKP člen 372, 372/1.
kaznivo dejanje krive ovadbe – milejši zakon – kršitev kazenskega zakona
Za izpolnitev vseh znakov kaznivega dejanja krive ovadbe po IV. odst. 283. čl. KZ-1 se ne zahteva zgolj naznanitev, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa naznanitelj ve, da tako dejanje ni bilo storjeno, temveč še, da naznanitelj s tem povzroči, da državni organi začnejo ukrepati. Ravnanje državnih organov, kot reakcija na krivo ovadbo mora biti ne le izkazano, temveč tudi povzeto v opis kaznivega dejanja v obtožnem aktu, saj je sicer na mestu sklep, da dejanje, kot je opisano, ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja in torej ne gre za kaznivo dejanje.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bila dela opravljena v skladu z določilih pogodbe o sofinanciranju in je tožeča stranka svoje pogodbene obveznosti v celoti izpolnila, medtem ko toženec svojih pogodbenih obveznosti (plačila sofinanciranja izgradnje kanalizacije) ni izpolnil. Glede na takšne dejanske ugotovitve je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da mora tožeči stranki plačati celotno zahtevano glavnico z obrestmi, omejenimi do višine glavnice.
odločba o odmeri sodne takse - plačilni nalog – sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – pravna praznina – nedovoljeno pravno sredstvo
Plačilni nalog ni odločba.
ZST-1 pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilno nalog ne ureja, smiselna uporaba določb ZPP pa ni možna. Gre za pravno praznino, ki je ni mogoče zapolniti z uporabo določb ZPP, in gre za situacijo, ko pritožba zoper izpodbijani sklep v tem postopku ni dovoljena. Slednja ugotovitev pa je v smislu 1. odstavka 363. člena ZPP narekovala zavrženje pritožbe tožeče stranke kot nedovoljenega pravnega sredstva.
spor majhne vrednosti – narok za glavno obravnavo – zahteva za izvedbo naroka - zloraba procesnih pravic - načelo kontradiktornosti – dokazno breme – načelo neposrednosti
Izvedba naroka v SMV ni sama sebi namen, zato je zahtevo potrebno tudi utemeljiti in izkazati razloge za njegovo izvedbo. Če stranka ne pove, zakaj je po njenem mnenju narok potreben, in to tudi iz narave spora ni razvidno, če ne predlaga nobenih drugih dokazov, ki bi jih bilo treba na naroku izvesti, potem se lahko njena zahteva po izvedbi naroka izkaže le kot namen zavlačevanja postopka.
Tožena stranka nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi dokaznih predlogov nasprotne stranke. Z njihovo zavrnitvijo bi lahko bila prizadeta samo tožeča stranka.
ustavitev izvršilnega postopka - stečajni postopek nad samostojnim podjetnikom - stečajna masa - poplačilo upnikov iz stečajne mase - zaključek stečajnega postopka - sodna praksa
Sodna praksa ni bila enotna po vprašanju, ali z zaključkom stečajnega postopka nad samostojnim podjetnikom posameznikom preneha tudi (nepoplačana) terjatev upnika do takšnega dolžnika. Vendar pa je bila pretežno na stališču, da so z zaključkom stečajnega postopka v celoti razrešena poslovna razmerja med dolžnikom in njegovimi upniki (in to tako v primeru, če so bili upniki poplačani iz stečajne mase ali ne).
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202.a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk – spremenjene okoliščine
Po izdaji izpodbijanega sklepa so bila storilcu iz skupne evidence kazenskih točk na podlagi uspešno in pravočasno opravljenega programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo izbrisane 4 kazenske točke in ima sedaj vpisanih 14 kazenskih točk, kar pomeni, da ne izpolnjuje pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ker bi morale kazenske točke storilcu biti izbrisane že pred izdajo obvestila ministrstva o doseženem številu kazenskih točk, je pritožbeno sodišče po izdaji izpodbijanega sklepa nastalo spremembo upoštevalo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča spremenilo.
pooblastilo – oblika pooblastila – zaznamek o sprejemu pooblastila – sprejem pooblastila
Pooblastilo je enostranski pravni akt pooblastitelja, zato ni potrebno, da bi vsebovalo potrdilo oz. zaznamek pooblaščenke, da pooblastilo sprejema. Pooblaščenkin sprejem pooblastila je razviden iz dejstva, da je pooblaščenka pravdno dejanje opravila – tožbo vložila.
ZOPDA člen 1, 5, 5/3, 10, 10/5, 14. ZPPPAI člen 12.
odškodninska odgovornost – azbestni zakon – subsidiarno poroštvo države
Republika Slovenija na podlagi določb ZOPDA ne odgovarja solidarno za škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi izpostavljenosti azbestu, ker sporazum o izplačilu odškodnine ni bil dosežen in ker določba o zakonitem subsidiarnem poroštvu države, ki je bila vsebovana v ZPPPAI, po uveljavitvi ZOPDA ne velja več.
sodna taksa za tožbo - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - pogoji za oprostitev plačila sodne takse
Okvir presoje upravičenosti stranke do odloga ali obročnega plačila taks je isti kot za oprostitev njihovega plačila, in sicer je to 11. čl. ZST-1. In ne glede na to, za katero obliko gre v konkretnem primeru, mora sodišče pri odločanju skrbno presoditi vse okoliščine ter upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (4. odst. 11. čl. ZST-1).
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - vsebina predloga za izvršbo - naložitveni del v izvršilnem naslovu - sklepčnost predloga - res iudicata - delno zavrženje predloga za izvršbo
Izvršilni naslov, ki je podlaga predmetnemu izvršilnemu predlogu, že vsebuje del, s katerim je dolžniku naloženo plačilo terjanih zneskov. Ker je o tem že pravnomočno odločeno, bi moralo sodišče prve stopnje v tem delu predlog za izvršbo zavreči.
V primeru fiktivne vročitve po IV. odst. 87. čl. ZUP rok za vložitev pravnega sredstva ne šteje naslednji dan od dneva, ko je naslovniku bil dokument puščen v hišnem predalčniku, temveč že naslednji dan od poteka 15.dnevnega roka za prevzem dokumenta na pošti, saj se z dnem izteka tega roka vročitev šteje za opravljeno in to ne glede na dejstvo, ali je ta dan sobota, nedelja, praznik ali kakšen drug dan, ko organ, pri katerem je treba opraviti procesno dejanje, ne dela.
Vdova ali vdovec, ki ima pravico do lastne pokojnine in ki je uveljavil pravico do družinske pokojnino po predpisih, veljavnih do 31. 12. 1999 (ZPIZ/92), lahko, če želi, uveljavi tudi pravico do delne vdovske pokojnine po sedaj veljavnih predpisih (ZPIZ-1).
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - pravdni stroški - stroški opomina
Tudi s pritožbenimi očitki, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravila o dokaznem bremenu, tožena stranka ne more uspeti, saj gre pri tej kršitvi postopka za relativno bistveno kršitev postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 7. člena ZPP, zaradi katere sodbe v sporih majhne vrednosti ni dopustno izpodbijati.
Stroški opomina ne spadajo med stroške, ki bi bili v skladu z določbo 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrebni za izvršilni postopek.
OZ člen 355, 355/1, 355/1-1, 355/1-6. SZ člen 41, 41/2. ZPP člen 317.
zastaranje terjatev upravnika – trditveno in dokazno breme – zastaranje terjatve iz naslova stroškov upravljanja – zastaranje terjatve iz naslova stroškov, ki jih je upravnik založil v korist etažnega lastnika
Sodišče prve stopnje je skladno s 6. točko 1. odstavka 355. člena OZ pravilno štelo, da za te obveznosti, ki jih upravnik (tožeča stranka) obračunava mesečno, velja enoletni zastaralni rok, ki prične teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo. Tako določeni krajši zastaralni rok velja tako za terjatve, ki imajo pogodbeno podlago (storitve upravljanja), kot tudi za terjatve, ki imajo obogatitveno podlago v smislu povračila stroškov, ki jih je upravnik zalagal v korist etažnega lastnika. Zakon je na ta način postavil etažnega lastnika v razmerju do upravnika v enak položaj, kot v primeru, ko bi plačilo od njega terjal neposredno dobavitelj oziroma izvajalec storitve za terjatve iz 1. točke 1. odstavka 355. člena OZ.