začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin – pristojnost za zavarovanja terjatve – pristojnost za izvršbo – nepremičnina v tujini
Določba o izključni pristojnosti sodišča, pri katerem teče postopek, se nanaša le na krajevno, ne pa tudi na mednarodno pristojnost sodišča. Določba o atrakciji pristojnosti za odločitev o ukrepu zavarovanja z začasno odredbo se lahko uporabi le v primeru, ko je tako za odločitev v sporu, kot tudi za odreditev in opravo izvršbe pristojno slovensko sodišče, ne pa tudi v primeru, ko sta ta dva postopka v pristojnosti različnih držav.
povzročitev škode – podlage za odgovornost – nesreča pri delu – objektivna odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost delodajalca – oprema za delo
Tožnik je bil res seznanjen in poučen o svojem delu ter je opravil izpit iz varstva pri delu. Vendar, tudi če za konkretno delo ni predpisana nobena posebna dodatna oprema oziroma sredstvo za delo, je očitno, da je za izvedbo delovne naloge tožnik takšen pripomoček (stol oziroma stolico) glede na opis izvedbe dela potreboval, iz česar sledi, da bi mu moral delodajalec takšen pripomoček oziroma sredstvo za delo zagotoviti.
V primeru, ko taksni zavezanec v roku iz plačilnega naloga vloži predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks, ta njegov predlog zadrži izvršljivost plačilnega naloga vse do tedaj, ko se taksnemu zavezancu po prejemu pravnomočne odločitve, da njegovemu predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks ni bilo ugodeno, izteče rok za prostovoljno plačilo dolgovane takse. Upnik bi tako za uspeh s pritožbo moral dokazati, da je takso za predlog za izvršbo plačal najkasneje v 8 dneh po vročitvi sklepa pritožbenega sodišča, v katerem se je seznanil z dejstvom, da plačila sodne takse za predlog za izvršbo ne bo oproščen.
V danem primeru bi moralo sodišče kljub manjkajočemu pooblastilu tretjetožene stranke to pozvati k predložitvi manjkajočega pooblastila ali odobritvi pravnih dejanj po 2. odst. 98. člena ZPP. Ne gre namreč za tožbo ali pravno sredstvo, pri katerih po izrecnem določilu 5. odst. 98. člena ZPP začasno opravljanje dejanj za stranko brez priloženega pooblastila vlogi ni dovoljeno.
Spornega razmerja ni mogoče rešiti različno za oba solastnika stanovanja, v katerega naj bi vodile sporne stopnice in katerega del naj bi bil sporni balkon. Gre torej za enotne in ne zgolj za navadne sospornike. To pomeni, da bi moralo prvo sodišče vloženi odgovor na tožbo ostalih tožencev kljub manjkajočemu pooblastilu za tretjo toženo stranko šteti tudi v njeno korist. Ker ni ravnalo tako, ni bilo pogojev ne za izdajo delne ne za izdajo zamudne sodbe.
Tožnik, ki je s toženko sklenil zavezovalni posel, je ob dejstvu, da je le toženka zemljiškoknjižna lastnica, upravičen izposlovati sklenitev razpolagalnega pravnega posla brez sodelovanja lastnika drugega stanovanja, kupljenega v isti hiši.
SPZ člen 9, 27, 28, 43, 44, 44/2, 45, 49. ZTLR člen 30, 72, 72/3. ODZ paragraf 328, 1500.
lastniška in nelastniška posest - dobra vera posestnika - domneva dobre vere - pridobitev lastninske pravice na nepremičninah - izvenknjižno priposestvovanje - tožba na izpodbijanje vpisa
Lastninsko pravico na nepremičnini je v določenih primerih mogoče priposestvovati tudi izvenknjižno. Priposestvovalec o obstoju svoje pravice ni dobroveren samo takrat, kadar in kakor slednja izhaja iz zemljiške knjige (pa je ta vpis iz nekega razloga neveljaven), temveč lahko dobro vero gradi tudi na drugih okoliščinah.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0057510
URS člen 155. SZ-1 člen 32, 32/2, 33, 182, 182/1, 270.
pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki – določitev vsebine pogodbe o medsebojnih razmerjih v nepravdnem postopku - ustavna prepoved retroaktivne veljave zakona – neprava retroaktivnost
Prvostopenjsko sodišče z uporabo spremenjenega Stanovanjskega zakona (SZ-1A) ni kršilo prepovedi retroaktivne veljavnosti, kljub temu da je svojo odločitev oprlo na določbe zakona, ki je začel veljati šele v času po vložitvi predloga. Gre za primer dopustne neprave retroaktivnosti, o kateri govorimo v primeru nezaključenih dejanskih stanj. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so pogoji po novem zakonu za sklenitev pogodbe na podlagi 2. odstavka 32. člena SZ-1 izpolnjeni, zato je pravilno presodilo, da predlagatelji nimajo več pravnega interesa za izdajo ugotovitvene odločbe v tem delu.
nastanek škode - kraj škodnega dogodka - kraj, kjer je nastala škoda - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja za škodo na ozemlju Republike Slovenije
Ker ni sporno, da je tožnica škodo utrpela v prometni nesreči, povzročeni na območju Republike Nemčije (kjer je prišlo do škodnega dogodka), znana pa je tudi zavarovalnica, pri kateri je imel povzročitelj prometne nesreče zavarovano avtomobilsko odgovornost, tožena stranka, ki je Slovensko zavarovalno združenje, v predmetni pravdni zadevi za škodo ne odgovarja. Drugačno stališče tožeče stranke, češ da je (nepremoženjska) škoda, ki izvira iz škodnega dogodka v tujini, nastala na območju Republike Slovenije, je zmotno.
ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-3, 36, 36/3. ZZ člen 32, 32/1, 32/3, 38, 38/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 77.
izbris zastopnika zavoda – vpis izbrisa zastopnika zavoda - javni zavod - postopek razrešitve direktorja zavoda – listina, ki je podlaga za vpis – status udeleženca
Postopek sprejema sklepa o razrešitvi pritožnika kot direktorja zavoda evidentno ni bil izveden skladno s 3. odstavkom 38. člena ZZ, po katerem mora pristojni organ, to je svet zavoda, pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi. Že iz tega razloga, ker ni izpolnjena materialnopravna predpostavka iz 3. točke 1. odstavka 34. člena ZSReg za ugoditev predlaganemu vpisu, je bilo treba utemeljeni pritožbi ugoditi.
Čeprav drži pritožbeno stališče, da sodišče pazi na ničnost po uradni dolžnosti, je vendarle trditveno in dokazno breme za okoliščine, ki pripeljejo sodišče do ugotovitve ničnosti, še vedno na stranki, ki se na omenjeno ugotovitev želi zanesti.
Sam zapis dogovora z dne 14. 07. 2000, ki jasno izpričuje o obveznosti tožene stranke na plačilo kupnine v višini 2.427.600,00 SIT, bi sicer tožena stranka lahko izpodbila in dokazala, da je bil ustni dogovor drugačen od zapisanega, vendar slednjega ni uspela dokazati.
Na dejstvo, da terjatev plačila glavnice obstoji, ki je ugotovljeno s pravnomočno sodbo, je sodišče vezano. Toženka, ki je v zamudi z izpolnitvijo judikatne denarne terjatve, je dolžna plačati od zamude dalje zakonske zamudne obresti.
OZ člen 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 358, 358/1, 358/1-2. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 61, 64, 116, 119.
dokončni obračun del - dodatna dela - začasna situacija - potrditev obračuna del - uzance - podizvajalska pogodba
Tudi v primeru, če je tožena stranka kot naročnik do tožeče stranke kot izvajalca uveljavljala kakršnekoli ugovore iz naslova škode zaradi izvajanja del ali zahtevke za odpravo te škode, je od njih s potrditvijo obračuna del z dne 22.12.2003 odstopila in jih nepreklicno umaknila. Če tega namena ni imela, bi morala v obračunu del to izrecno zapisati in predvsem odkloniti njihovo potrditev.
Potrjena začasna situacija predstavlja povsem samostojen pravni temelj za nastanek plačilne obveznosti, končni obračun pa ima po stališču sodne prakse celo pravno naravo zunajsodne poravnave.
ZPIZ-1 člen 187. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1965) člen 135, 135/1, 135/1-4. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1972) člen 50, 50/1. Zakon o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih (1966) člen 18. Temeljni zakon o osebnem dohodku (1966) člen 3, 3/1, 3/1-4.
pokojninska doba – delo na kmetiji – delovno razmerje
Ker je tožnik delo na kmetiji v obdobju od septembra 1967 do januarja 1970 opravljal nepretrgano in več kot poln delovni čas ter po navodilih in pod nadzorom lastnika kmetije, plačilo za delo pa je pretežno prejemal v naravi (hrana, stanovanje, občasno obleka, potni stroški), ima to delo značilnosti delovnega razmerja in se všteje v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba, kljub temu da tožnik ni bil prijavljen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje in tudi niso bili plačani prispevki.
uporaba določb kazenskega zakonika – dejanska zmota – neopravičljiva dejanska zmota – pravice obdolženca
Sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, temveč le tistega, ki je materialnopravno relevanten in čigar obstoj ter pravno relevantnost je obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti.
Obdolženec, ki je v zagovoru med drugim izpovedal, da je pred vključitvijo v promet videl mopedista v stranskem ogledalu na razdaljo 200 metrov in, ker je imel vključen desni smerokaz, mislil, da bo zavil na enega od treh odcepov ceste, ker pa ni zapeljal na noben odcep, menil, da bo zapeljal na parkirišče pri trgovini, pri tem pa tudi povedal, da ga je predolgo čakal, in od mesta, ko je speljal, pa do trčenja prevozil samo kakšnih štiri do pet metrov, je bil v neopravičljivi dejanski zmoti, saj je bil v zmoti glede okoliščin, ki bi se jih v mejah potrebne pazljivosti moral in mogel zavedati.
taksa za pravdni postopek – doplačilo takse za pravdni postopek – nadaljevanje izvršilnega postopka
Za „transformacijo“ izvršilnega postopka v pravdni postopek po ZST sodna taksa, v nasprotju z novejšim ZST-1, ni predvidena, zato taksna obveznost za tožečo stranko ni nastala.
Pravdni postopek, v katerega se je transformiral izvršilni postopek, ni nek povsem nov postopek med pravdnima strankama, temveč zgolj nadaljevanje že začetega postopka.
ZKP člen 236, 236/3, 237, 371, 371/1, 371/1-8, 371/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3-d.
izločitev dokazov - pravica do zaslišanja obremenilne priče - mladoletna privilegirana priča - izjave privilegirane priče izvedencu - sposobnost razumeti pomen pravne dobrote
V kolikor sodišče ugotovi, da se sodba ne sme opreti na izpovedbo privilegirane priče, potem tudi izvedenec zaradi ekskluzije ne sme upoštevati v izvidu in mnenju izjav takšnih prič, ko opisujejo okoliščine, ki pomenijo znake kaznivega dejanja.
Pri določanju pomena konkretnih in posamičnih pogodbenih pravil v pravdnem postopku v zvezi z odločanjem o utemeljenosti tožbenega zahtevka sodišče o utemeljenosti zahtevka odloča samo znotraj trditvene podlage, ki jo z navedbami v postopku začrtajo stranke postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0007151
OZ člen 35. ZLNDL člen 2, 2/I, 3, 4, 5 .
funkcionalno zemljišče – družbena lastnina – ničnost pogodbe – razpolaganje s predmetom, ki ni v pravnem prometu
Na podlagi določb ZLNDL so etažni lastniki pridobili lastninsko pravico tudi na funkcionalnem zemljišču, ki je sorazmerna vrednosti stanovanja tudi v primeru, če ta še ni odmerjena in vpisana v ZK.
Tudi po lastninjenju je solastninska pravica na funkcionalnem zemljišču ostala lastninsko podrejena lastninski pravici na posamezni etaži in ne dovoljuje samostojnega razpolaganja. Stanovanja, kot posebnega dela stavbe, torej ni (bilo) mogoče prodati brez ustreznih upravičenj, nekdaj pravice uporabe, sedaj pa ustreznega solastniškega deleža na skupnih prostorih, delih, napravah in na zemljišču. Razpolaganje s predmetom, ki ni v samostojnem pravnem prometu ,pa ni dopustno in je pogodba s takšnim predmetom nična
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4, 88/2, 88/3, 88/6, 116. ZZRZI člen 40. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - utemeljen razlog - mnenje komisije za ugotavljanje podlag za odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Ko se v individualnem delovnem sporu presoja zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, se presoja tudi obstoj razlogov za odpoved. V tem okviru lahko sodišče ugotovi, da razlogi niso obstajali, četudi je komisija za ugotavljanje podlag za odpoved pogodbe o zaposlitvi ugotovila, da tožniku tožena stranka utemeljeno ne more zagotoviti opravljanja drugega dela v skladu z njegovo preostalo delovno omejitvijo.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - pisna oblika - opozorilo na posledice
Tožnici je delovno razmerje zakonito prenehalo na podlagi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. Ta sporazum je s toženo stranko sklenila tako, da je napisala prošnjo, tožena stranka pa je istočasno, v navzočnosti tožnice, s tem pisno soglašala, kasneje istega dne pa je tožnici po pošti poslala „sklep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi“ in pisni sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi (ki ga tožnica sicer ni podpisala).