CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0064061
ZPP člen 13, 76, 80, 100, 205, 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-11. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 69. ZZK člen 101, 102. ZZK-1 člen 243, 244, 244/3. Zakon o razlastitvi člen 43, 54, 67, 67/1.
predhodno vprašanje – smrt stranke med pravdo – zastopanje v pravdi - pooblaščenci – prenehanje pravdnega pooblastila – vstop dedičev v pravdo – izbrisna tožba – rok za vložitev izbrisne tožbe – neveljavnost vknjižbe – pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa – razlastitev
sodba, ki se glasi na med postopkom umrlo osebo, lahko postane materialno pravnomočna in kot taka zavezuje dediče. Zavrženje ali zavrnitev tožbenega zahtevka tožeče stranke, ki je imela pooblaščenca, pa je med postopkom umrla, ne predstavlja kršitve materialnih ali procesnih predpisov.
Vprašanje pravočasnosti izbrisne tožbe je načeloma treba presojati po predpisih, ki veljajo v času oprave izpodbijane vknjižbe.
Formalnopravne neveljavnosti vpisa že po naravi stvari ni mogoče uveljavljati v pravdi (z izbrisno tožbo), pač pa le v zemljiškoknjižnem postopku (ugovor, pritožba).
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog – neposlovanje na naslovu, vpisanem v sodnem registru – ugovor upnika
Odločitev sodišča prve stopnje temelji na neizpodbiti zakonski domnevi obstoja izbrisnega razloga, da subjekt vpisa na naslovu, vpisanem v sodni register, ni znan. Zato je neutemeljen očitek upnika, da odločitev sodišča o neposlovanju subjekta vpisa na navedenem naslovu, ni podprta z nobenim dokazom.
pooblastilo za zastopanje - pooblaščenec za sprejemanje pisanj – začasni zastopnik – sosporniki – nujni sosporniki – enotni sosporniki
Poziv sodišča tožnikom, da imenujejo pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, je šteti tudi kot poziv, da prevzamejo pravdni postopek.
Zmotno je stališče pritožbe, da rok za imenovanje pooblaščenca začne teči, ko začasni zastopnik tožnikom vroči sklep o zahtevi za imenovanje pooblaščenca. Rok začne teči, ko je sklep vročen začasnemu zastopniku.
Če tožbeni zahtevek oziroma terjatev, ki jo tožnik z njim uveljavlja, ni zapadla do konca glavne obravnave, sodišče tožbeni zahtevek zavrne. Neutemeljenemu tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi zato, da bi tožeči stranki sodba služila kot varovalo nezapadle terjatve do toženca ali zato, ker tožnica tožencu ne zaupa.
Sklep je ničen le, če vsebinsko ni združljiv z bistvom delniške družbe. Tožeča stranka niti po pozivu prvostopnega sodišča ni pojasnila, v čem je sama vsebina sklepov skupščine tožene stranke nezdružljiva z bistvom družbe. Zato je odločitev o zavrženju tožbe v tem delu pravilna.
2. odstavek 399. člena ZGD-1 delničarjem, ki vložijo izpodbojno tožbo, ne nalaga obveznosti, da hkrati oblikujejo zahtevek na delitev bilančnega dobička v višini 4% osnovnega kapitala. Slednjega ni moč zaslediti v zakonskem tekstu, ki možnost sodišča, da odloči o delitvi dobička v višini 4% osnovnega kapitala, veže le na predlog delničarja. Tako zakonsko besedilo možnost delničarjem, da postavijo tako zahtevo sodišču daje in ne predpisuje kot obveznost.
Vinkulacija delnic je izjema od načelne neomejene prenosljivosti delnic in zato pritožbeno sodišče pritrjuje restriktivni razlagi sodišča prve stopnje, ki je ocenilo, da je pojem „konkurenčne dejavnosti“ premalo konkretiziran, da bi kot utemeljen razlog zadostil novim, postroženim pogojem, ki jih je v tistem času uvedla novela ZGD-F.
Določba statuta, ki je nična, je brez pravnega učinka že sama po sebi. Sodišče s sodbo ničnost le ugotovi. Delnice tožene stranke so tako postale prosto prenosljive s potekom roka dne 30. 06. 2003, ko je tožena stranka opustila svojo dolžnost uskladitve statuta z novimi zahtevami novele ZGD-F. Tako zapisana omejitev prenosljivosti ne učinkuje, pa čeprav je na delnicah zapisana. Zapis omejitve prenosljivosti delnic je torej dejstvo, ki ne ustvarja pravnih učinkov.
imenovanje v upniški odbor – ovire za imenovanje upnika v upniški odbor – spornost terjatve
Pritožbene trditve o spornosti terjatve družbe I. M. d.d. so v postopku imenovanja v upniški odbor irelevantne, sicer pa tudi neutemeljene, saj lastninska pravica najemodajalca v najem danih nepremičnin ni pogoj za veljavnost najemne pogodbe, o čemer se je večkrat že izreko tudi Vrhovno sodišče RS. Upnik namreč po 1. odstavku 57. člena ZFPPIPP pridobi opravičenje opraviti procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, če v tem postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatve, določenem v 59. členu ZFPPIPP. Pritožnik pa tudi sicer v pritožbi ne zatrjuje, da so podane ovire za imenovanje navedenega upnika za člana upniškega odbora iz 2. odstavka 78. člena ZFPPIPP.
športno društvo – lastninjenje športnih objektov – izbrisna tožba – pravočasnost tožbe
Nepremičnina na dan uveljavitve ZSpo dne 4.4.1998 ni bila več v družbeni lastnini, ampak je bila pri njej že vpisana lastninska pravica tožene stranke do celote. Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka je oprta na pomanjkanje ene od predpostavk za lastninjenje športnih objektov, da ob uveljavitvi zakona, ki je uredil lastninjenje, objekt ni bil družbena lastnina, ampak je bil že v lasti tožene stranke, ki je nepremičnino olastninila na podlagi ZLPP.
odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov - program razreševanja presežnih delavcev - sodelovanje sindikata - kriteriji za izbiro - diskriminacija
Zakon uporabe kriterijev ne pogojuje s soglasjem sindikatov, ampak nalaga delodajalcu le posvetovanje s sindikatom z namenom, da se doseže sporazum in uskladijo stališča. Če do sporazuma ne pride, oziroma če stališč ni mogoče uskladiti, je končna odločitev o uporabi kriterijev, možnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi in o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic prepuščena delodajalcu.
krivdna odškodninska odgovornost upravljalca cest - vzdrževanje cestnih površin v zimskih razmerah - poledenelo cestišče - podlage odškodninske odgovornosti - posipanje proti poledici - profesionalna skrbnost
Prav ima pritožnik, ko navaja, da je ravnanje tožene stranke potrebno presojati po merilu skrajne skrbnosti in ne pričakovane skrbnosti. To pomeni, da mora toženec v danih razmerah storiti vse, kar se od njega kot od dobrega strokovnjaka zahteva (2. odstavek 18. člena ZOR). Pa vendar to ne pomeni, da se od tožene stranke kot vzdrževalca ceste zahteva, da na vsakem delu ceste in v vsakem trenutku zagotovi ustrezno stanje vozišča, tudi če gre za prehod za pešce, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
SPZ člen 9, 27, 28, 43, 44, 44/2, 45, 49. ZTLR člen 30, 72, 72/3. ODZ paragraf 328, 1500.
lastniška in nelastniška posest - dobra vera posestnika - domneva dobre vere - pridobitev lastninske pravice na nepremičninah - izvenknjižno priposestvovanje - tožba na izpodbijanje vpisa
Lastninsko pravico na nepremičnini je v določenih primerih mogoče priposestvovati tudi izvenknjižno. Priposestvovalec o obstoju svoje pravice ni dobroveren samo takrat, kadar in kakor slednja izhaja iz zemljiške knjige (pa je ta vpis iz nekega razloga neveljaven), temveč lahko dobro vero gradi tudi na drugih okoliščinah.
V danem primeru bi moralo sodišče kljub manjkajočemu pooblastilu tretjetožene stranke to pozvati k predložitvi manjkajočega pooblastila ali odobritvi pravnih dejanj po 2. odst. 98. člena ZPP. Ne gre namreč za tožbo ali pravno sredstvo, pri katerih po izrecnem določilu 5. odst. 98. člena ZPP začasno opravljanje dejanj za stranko brez priloženega pooblastila vlogi ni dovoljeno.
Spornega razmerja ni mogoče rešiti različno za oba solastnika stanovanja, v katerega naj bi vodile sporne stopnice in katerega del naj bi bil sporni balkon. Gre torej za enotne in ne zgolj za navadne sospornike. To pomeni, da bi moralo prvo sodišče vloženi odgovor na tožbo ostalih tožencev kljub manjkajočemu pooblastilu za tretjo toženo stranko šteti tudi v njeno korist. Ker ni ravnalo tako, ni bilo pogojev ne za izdajo delne ne za izdajo zamudne sodbe.
Tožnik, ki je s toženko sklenil zavezovalni posel, je ob dejstvu, da je le toženka zemljiškoknjižna lastnica, upravičen izposlovati sklenitev razpolagalnega pravnega posla brez sodelovanja lastnika drugega stanovanja, kupljenega v isti hiši.
pogodba o indirektnem finančnem leasingu – odtujitev predmeta leasinga – zavarovalnina za primer tatvine
Splošno izhodišče je, da naj nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja (odtujitev stvari je pojmovno blizu uničenju ali poškodovanju) bremeni tistega, ki ima gospodarsko korist od stvari, tistega, ki ima stvar v posesti in jo izkorišča. Leasingojemalec po izročitvi predmeta leasinga prevzame rizik njegovega naključnega uničenja ali poškodovanja. To pomeni, da nosi tudi rizik izgube ali kraje predmeta leasinga, celo če mu ni mogoče očitati odgovornosti v zvezi s tem.
V obravnavanem primeru ni razloga za to, da bi bil leasingojemalec zaradi uničenja oziroma odtujitve predmeta leasinga (katerega rizik, kot je bilo zgoraj pojasnjeno, nosi on), prost svojih obveznosti - nasprotno.
lastnost zavarovanca – poslovodna oseba – pogoj dohodka
Ker tožnikova osnova za obračun dohodnine v obdobju od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2000 ni dosegala najmanj zneska minimalne plače, v tem obdobju niso bili izpolnjeni pogoji za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje poslovodne osebe, ki ni zavarovana na drugi podlagi.
sosedsko pravo – nujna pot – sprememba namembnosti zemljišča
Sodišče mora priznati pravico do nujne poti tudi v primeru nameravane spremembe kulture ali namembnosti nepremičnine, saj mora ustanovljena nujna pot omogočiti lastniku gospodujoče nepremičnine čim večje in boljše izkoriščanje naravnih lastnosti te nepremičnine.
vpogled v poslovno dokumentacijo – pravni interes – pravica upnika do vpogleda v stečajni spis – pravica upnika do vpogleda v poslovno dokumentacijo stečajnega dolžnika
Zmotno je stališče pritožnika, da pravica upnika do vpogleda v stečajni spis obsega tudi pravico do vpogleda v poslovno dokumentacijo stečajnega dolžnika, saj ta ni del stečajnega spisa. Zato je pravilno stališče prvostopnega sodišča, da mora upnik za vpogled v to dokumentacijo oziroma dostop do nje izkazati konkreten (pravni) interes.
Predhoden preizkus tožbe traja samo, dokler tožba ni vročena toženi stranki. Ko je tožba vročena toženi stranki, sodišče ne more več zavreči tožbe, ki je bila vložena prepozno.
začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin – pristojnost za zavarovanja terjatve – pristojnost za izvršbo – nepremičnina v tujini
Določba o izključni pristojnosti sodišča, pri katerem teče postopek, se nanaša le na krajevno, ne pa tudi na mednarodno pristojnost sodišča. Določba o atrakciji pristojnosti za odločitev o ukrepu zavarovanja z začasno odredbo se lahko uporabi le v primeru, ko je tako za odločitev v sporu, kot tudi za odreditev in opravo izvršbe pristojno slovensko sodišče, ne pa tudi v primeru, ko sta ta dva postopka v pristojnosti različnih držav.