izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – neposlovanje družbe – nesprejem pisemskih pošiljk – objava sklepa na straneh AJPES – rok zs pritožbo zoper objavljen sklep
Registrsko sodišče je ob neizpodbiti domnevi, da družba na poslovnem naslovu vpisanem v sodnem registru ne posluje, ker na njem ne sprejema uradnih pošiljk pravilno ugotovilo, da obstoji razlog za izbris družbe iz 2. točke 1. odst. 427. člena ZFPPIPP-A.
pravnomočnost – objektivne meje pravnomočnosti – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – izrek sodbe – nedoločen izrek sodbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker postane pravnomočen le izrek sodbe, ne zadošča, da je o celotni vsebini zahtevkov mogoče zgolj posredno sklepati iz obrazložitve sodbe. Zaradi prepovedi sojenja o isti stvari mora biti izrek sodbe, upoštevaje objektivne meje pravnomočnosti, tudi v zavrnilnem delu določno opredeljen, sicer ni jasno, o čem je sodišče sploh odločalo in v kakšnem obsegu je bil zahtevek zavrnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0064061
ZPP člen 13, 76, 80, 100, 205, 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-11. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 69. ZZK člen 101, 102. ZZK-1 člen 243, 244, 244/3. Zakon o razlastitvi člen 43, 54, 67, 67/1.
predhodno vprašanje – smrt stranke med pravdo – zastopanje v pravdi - pooblaščenci – prenehanje pravdnega pooblastila – vstop dedičev v pravdo – izbrisna tožba – rok za vložitev izbrisne tožbe – neveljavnost vknjižbe – pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa – razlastitev
sodba, ki se glasi na med postopkom umrlo osebo, lahko postane materialno pravnomočna in kot taka zavezuje dediče. Zavrženje ali zavrnitev tožbenega zahtevka tožeče stranke, ki je imela pooblaščenca, pa je med postopkom umrla, ne predstavlja kršitve materialnih ali procesnih predpisov.
Vprašanje pravočasnosti izbrisne tožbe je načeloma treba presojati po predpisih, ki veljajo v času oprave izpodbijane vknjižbe.
Formalnopravne neveljavnosti vpisa že po naravi stvari ni mogoče uveljavljati v pravdi (z izbrisno tožbo), pač pa le v zemljiškoknjižnem postopku (ugovor, pritožba).
SPZ člen 9, 27, 28, 43, 44, 44/2, 45, 49. ZTLR člen 30, 72, 72/3. ODZ paragraf 328, 1500.
lastniška in nelastniška posest - dobra vera posestnika - domneva dobre vere - pridobitev lastninske pravice na nepremičninah - izvenknjižno priposestvovanje - tožba na izpodbijanje vpisa
Lastninsko pravico na nepremičnini je v določenih primerih mogoče priposestvovati tudi izvenknjižno. Priposestvovalec o obstoju svoje pravice ni dobroveren samo takrat, kadar in kakor slednja izhaja iz zemljiške knjige (pa je ta vpis iz nekega razloga neveljaven), temveč lahko dobro vero gradi tudi na drugih okoliščinah.
Če tožbeni zahtevek oziroma terjatev, ki jo tožnik z njim uveljavlja, ni zapadla do konca glavne obravnave, sodišče tožbeni zahtevek zavrne. Neutemeljenemu tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi zato, da bi tožeči stranki sodba služila kot varovalo nezapadle terjatve do toženca ali zato, ker tožnica tožencu ne zaupa.
zaznamba izvršbe – nepravnomočen sklep o izvršbi – ugovor zoper sklep o izvršbi - pritožba
Zaznamba izvršbe opravi na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi. Ugovor ali pritožba, ki ju dolžnik vloži v izvršilnem postopku, torej nista ovira za zaznambo izvršbe.
Glede na okoliščino, da je obdolženec na opisan način prikril avtomobil, torej premično stvar v vrednosti kar 40.000,00 EUR, da je bil že večkrat obsojen, ter upoštevajoč težo storjenega kaznivega dejanja in stopnjo njegove kazenske odgovornosti, sodišče ni imelo razloga za zaključek, da so podani zakonski pogoji za izrek pogojne obsodbe.
ZPIZ-1 člen 275, 275/1, 275/3. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 191. ZOR člen 210, 210/1, 210/4, 211.
verzija - vrnitev preplačila
Ker od 1. 7. 1998 dalje glede na dokončno in pravnomočno odločbo toženca, da tožnica nima pravice do denarnega nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo od 1. 7. 1998 dalje, ni bilo pravnega temelja za izplačevanje nadomestila, je tožnica, ki je to nadomestilo prejemala, dolžna preplačilo vrniti tožencu.
Določba 211. člena ZOR (enako 191. člena OZ), po kateri kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili, v primerih vrnitve preplačila ni uporabljiva, ker se nanaša na kondikcijske, ne pa tudi na verzijske zahtevke, in tudi zato, ker pomeni, da prikrajšanec, ki ve, da za dolg, ki ga izpolnjuje, ni zavezan, in torej ni v zmoti glede obstoja obveznosti, izpolnitve ne more zahtevati nazaj, razen v primeru, da si je pridržal pravico zahtevati nazaj, oziroma v primeru, da je plačal, da bi se izognil sili.
lastnost zavarovanca – poslovodna oseba – pogoj dohodka
Ker tožnikova osnova za obračun dohodnine v obdobju od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2000 ni dosegala najmanj zneska minimalne plače, v tem obdobju niso bili izpolnjeni pogoji za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje poslovodne osebe, ki ni zavarovana na drugi podlagi.
Predhoden preizkus tožbe traja samo, dokler tožba ni vročena toženi stranki. Ko je tožba vročena toženi stranki, sodišče ne more več zavreči tožbe, ki je bila vložena prepozno.
imenovanje v upniški odbor – ovire za imenovanje upnika v upniški odbor – spornost terjatve
Pritožbene trditve o spornosti terjatve družbe I. M. d.d. so v postopku imenovanja v upniški odbor irelevantne, sicer pa tudi neutemeljene, saj lastninska pravica najemodajalca v najem danih nepremičnin ni pogoj za veljavnost najemne pogodbe, o čemer se je večkrat že izreko tudi Vrhovno sodišče RS. Upnik namreč po 1. odstavku 57. člena ZFPPIPP pridobi opravičenje opraviti procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, če v tem postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatve, določenem v 59. členu ZFPPIPP. Pritožnik pa tudi sicer v pritožbi ne zatrjuje, da so podane ovire za imenovanje navedenega upnika za člana upniškega odbora iz 2. odstavka 78. člena ZFPPIPP.
pogodba o indirektnem finančnem leasingu – odtujitev predmeta leasinga – zavarovalnina za primer tatvine
Splošno izhodišče je, da naj nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja (odtujitev stvari je pojmovno blizu uničenju ali poškodovanju) bremeni tistega, ki ima gospodarsko korist od stvari, tistega, ki ima stvar v posesti in jo izkorišča. Leasingojemalec po izročitvi predmeta leasinga prevzame rizik njegovega naključnega uničenja ali poškodovanja. To pomeni, da nosi tudi rizik izgube ali kraje predmeta leasinga, celo če mu ni mogoče očitati odgovornosti v zvezi s tem.
V obravnavanem primeru ni razloga za to, da bi bil leasingojemalec zaradi uničenja oziroma odtujitve predmeta leasinga (katerega rizik, kot je bilo zgoraj pojasnjeno, nosi on), prost svojih obveznosti - nasprotno.
krivdna odškodninska odgovornost upravljalca cest - vzdrževanje cestnih površin v zimskih razmerah - poledenelo cestišče - podlage odškodninske odgovornosti - posipanje proti poledici - profesionalna skrbnost
Prav ima pritožnik, ko navaja, da je ravnanje tožene stranke potrebno presojati po merilu skrajne skrbnosti in ne pričakovane skrbnosti. To pomeni, da mora toženec v danih razmerah storiti vse, kar se od njega kot od dobrega strokovnjaka zahteva (2. odstavek 18. člena ZOR). Pa vendar to ne pomeni, da se od tožene stranke kot vzdrževalca ceste zahteva, da na vsakem delu ceste in v vsakem trenutku zagotovi ustrezno stanje vozišča, tudi če gre za prehod za pešce, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
regres – regresna pravda – ugovori v regresni pravdi – odškodnina za nepremoženjsko škodo
V regresnih pravdah obdrži povzročitelj vse ugovore, ki jih ima v razmerju do oškodovanca, torej v običajnih odškodninskih pravdah. Tudi v regresnih pravdah mora oškodovanec oziroma zavarovalnica, ki zahteva povračilo škode od povzročitelja, dokazati tri od štirih elementov civilnega delikta: nedopustnost ravnanja povzročitelja, obseg svoje škode in vzročno zvezo.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – objava sklepa na straneh AJPES – rok za pritožbo zoper objavljen sklep
Registrsko sodišče se je glede vročitve sklepa družbi pravilno poslužilo določbe 2. odst. 430 člena ZFPPIPP, ko je opravilo vročitev sklepa z objavo na spletnih straneh AJPESa, saj le-tega družbi ni bilo mogoče vročiti na njen registrski naslov. Hkrati pa je registrsko sodišče spregledalo, da se po določbi 2. odst. 430. člena ZFPPIPP šteje vročitev za opravljeno, ko poteče osem dne od objave sklepa.
Sklep je ničen le, če vsebinsko ni združljiv z bistvom delniške družbe. Tožeča stranka niti po pozivu prvostopnega sodišča ni pojasnila, v čem je sama vsebina sklepov skupščine tožene stranke nezdružljiva z bistvom družbe. Zato je odločitev o zavrženju tožbe v tem delu pravilna.
2. odstavek 399. člena ZGD-1 delničarjem, ki vložijo izpodbojno tožbo, ne nalaga obveznosti, da hkrati oblikujejo zahtevek na delitev bilančnega dobička v višini 4% osnovnega kapitala. Slednjega ni moč zaslediti v zakonskem tekstu, ki možnost sodišča, da odloči o delitvi dobička v višini 4% osnovnega kapitala, veže le na predlog delničarja. Tako zakonsko besedilo možnost delničarjem, da postavijo tako zahtevo sodišču daje in ne predpisuje kot obveznost.
Vinkulacija delnic je izjema od načelne neomejene prenosljivosti delnic in zato pritožbeno sodišče pritrjuje restriktivni razlagi sodišča prve stopnje, ki je ocenilo, da je pojem „konkurenčne dejavnosti“ premalo konkretiziran, da bi kot utemeljen razlog zadostil novim, postroženim pogojem, ki jih je v tistem času uvedla novela ZGD-F.
Določba statuta, ki je nična, je brez pravnega učinka že sama po sebi. Sodišče s sodbo ničnost le ugotovi. Delnice tožene stranke so tako postale prosto prenosljive s potekom roka dne 30. 06. 2003, ko je tožena stranka opustila svojo dolžnost uskladitve statuta z novimi zahtevami novele ZGD-F. Tako zapisana omejitev prenosljivosti ne učinkuje, pa čeprav je na delnicah zapisana. Zapis omejitve prenosljivosti delnic je torej dejstvo, ki ne ustvarja pravnih učinkov.