vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - postopek osebnega stečaja – nedenarna terjatev – izpraznitev in izročitev nepremičnine
Stečajni postopek vpliva le na tiste terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase, to pa so le tiste terjatve, ki jih je z začetkom stečajnega postopka mogoče pretvoriti v denarne terjatve. Terjatev na izpraznitev in izročitev nepremičnine ni takšna terjatev.
ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-3, 36, 36/3. ZZ člen 32, 32/1, 32/3, 38, 38/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 77.
izbris zastopnika zavoda – vpis izbrisa zastopnika zavoda - javni zavod - postopek razrešitve direktorja zavoda – listina, ki je podlaga za vpis – status udeleženca
Postopek sprejema sklepa o razrešitvi pritožnika kot direktorja zavoda evidentno ni bil izveden skladno s 3. odstavkom 38. člena ZZ, po katerem mora pristojni organ, to je svet zavoda, pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi. Že iz tega razloga, ker ni izpolnjena materialnopravna predpostavka iz 3. točke 1. odstavka 34. člena ZSReg za ugoditev predlaganemu vpisu, je bilo treba utemeljeni pritožbi ugoditi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0057473
ZPP člen 458, 458/1. SPZ člen 65, 65/2, 68.
spor majhne vrednosti – solastnina – skupna lastnina – stroški upravljanja in vzdrževanja
Skupna lastnina lahko nastane le z izpolnitvijo okoliščin na podlagi zakona, s pogodbo pa le v primerih, predvidenih z zakonom (na primer dogovor etažnih lastnikov o zbiranju neobveznega rezervnega sklada). Nastanek skupne lastnine zakon predvideva le v skupnosti zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev, v dediščinski skupnosti in v skupnosti etažnih lastnikov. Skupna lastnina pa so tudi mejna znamenja.
Četudi sta imela tožnika res namen oddajati stanovanji, nista upravičena do povrnitve škode v obsegu višine najemnine, ki bi jo v spornem obdobju iztržila z oddajo teh stanovanj v najem, saj toženca o tej nameri tožnikov nista bila seznanjena oziroma je bila to za toženca nepričakovana škoda.
Ker toženca spornih stanovanj v vtoževanem obdobju nista uporabljala ter sta bili stanovanji v tem obdobju tudi sicer neprimerni za uporabo in bivanje, toženca nista mogla biti obogatena za vtoževani znesek najemnine, saj od spornih stanovanj nista mogla imeti nikakršne koristi.
ZIZ člen 212. SPZ člen 23. ZZK-1 člen 37, 41, 128.
rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti – zemljiškoknjižno dovolilo
Notar mora pred overitvijo podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu najprej ugotoviti, ali je bil plačan davek na promet nepremičnin oziroma je bil izstavljen račun v skladu s predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost. Šele potem lahko overi podpis in s tem izpolni pogoj za prenos lastninske pravice.
ZIZ člen 17, 24, 24/1, 42, 168, 168/5. ZJSRS člen 21d, 21d/4, 28, 28/3. ZUP člen 288. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
nadomestilo preživnine - izvršilni naslov - upravna odločba – sodna izvršba - zakonska subrogacija - prehod terjatve - formalno pomanjkljiva vloga
Sklad ima torej pravico do sodnega varstva pred sodiščem, kot bi ga imel otrok, kolikor sklad ne bi vstopil v terjatev do preživninskega zavezanca. Iz trditvene podlage se zato lahko razbere, da je odločba sklada samo podlaga za vstop sklada v položaj upnika po 24. členu ZIZ (dolžnik ima namreč še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu med preživninskim zavezancem in preživninskim upravičencem, odločba sklada pa poleg dolžnosti, da sklad plačuje upravičencu preživnino, izkazuje le čas in obseg terjatve, ki je s subrogacijo prešla na sklad). To pa hkrati pomeni, da mora upnik, če želi, da se njegovemu predlogu ugodi, na podlagi 42. člena ZIZ opredeljeno navesti še popolni izvršilni naslov, na katerega se izvršba nanaša, torej izvršilni naslov, iz katerega izhaja dolžnikova preživninska zaveza do preživninskega upravičenca (skupaj z zatrjevano odločbo sklada z obvestili, ki pa kot rečeno, le izkazujejo prehod obveznosti v smislu 24. člena ZIZ). Če tega ne stori, kot v konkretnem primeru, gre za formalno pomanjkljivo vlogo (primerjaj pravno mnenje VS RS z dne 30. 06. 2004) in mora sodišče postopati s predlogom kot z nepopolno vlogo in upnika pozvati, da izvršilni naslov določno označi, ker bo predlog sicer zavrglo.
OZ člen 131, 165, 171, 179, 299. ZJC člen 8. Odlok o občinskih cestah člen 25, 25/2.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – opustitev kot protipravno ravnanje – poledenelo parkirišče – prenos odškodninske obveznosti – izključitev odškodninske obveznosti – občinska cesta – upravljavec občinske ceste – deljena odgovornost – presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Za presojo odgovornosti za škodo, ki nastane pri uporabi javnega dobra, je odločilno, kdo opravlja gospodarsko javno službo, s katero se zagotavlja trajna in nemotena uporaba javnega dobra.
vpogled v poslovno dokumentacijo – pravni interes – pravica upnika do vpogleda v stečajni spis – pravica upnika do vpogleda v poslovno dokumentacijo stečajnega dolžnika
Zmotno je stališče pritožnika, da pravica upnika do vpogleda v stečajni spis obsega tudi pravico do vpogleda v poslovno dokumentacijo stečajnega dolžnika, saj ta ni del stečajnega spisa. Zato je pravilno stališče prvostopnega sodišča, da mora upnik za vpogled v to dokumentacijo oziroma dostop do nje izkazati konkreten (pravni) interes.
sosedsko pravo – nujna pot – sprememba namembnosti zemljišča
Sodišče mora priznati pravico do nujne poti tudi v primeru nameravane spremembe kulture ali namembnosti nepremičnine, saj mora ustanovljena nujna pot omogočiti lastniku gospodujoče nepremičnine čim večje in boljše izkoriščanje naravnih lastnosti te nepremičnine.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5. ZIZ člen 165, 165/1, 165/3, 165/4, 182.
zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu družbenika – krajevna pristojnost – nepravilnosti v zvezi z izdajo sklepa o izvršbi
Zaznamba sklepa o izvršbi v sodni register predstavlja že eno od izvršilnih dejanj za opravo izvršbe na delež družbenika, zato je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da bi morebitne nepravilnosti v zvezi z izdajo izvršilnega sklepa kot podlage za opravo izvršbe, pritožnica morala uveljavljati v izvršilnem postopku z izpodbijanjem sklepa o izvršbi.
prijava terjatev – obresti po začetku stečajnega postopka – seznam preizkušenih terjatev – prerekanje prednosti terjatve
Upnik mora prijaviti le terjatve, nastale do začetka stečajnega postopka, zato so predmet preizkusa terjatev samo te prijavljene terjatve in samo te so tudi po izrecni določbi 3. in 4. točke 3. odstavka 61. člena ZFPPIPP lahko zajete v osnovni seznam preizkušenih terjatev. Tako se pokaže, da se stečajni upravitelj ni dolžan izjasnjevati o zahtevanih obrestih za čas po začetku stečajnega postopka. Ena od pravnih posledic začetka stečajnega postopka je, da od terjatev upnikov, ki so se obrestovale do začetka stečajnega postopka, od začetka stečajnega postopka dalje tečejo obresti po predpisani obrestni meri. Upoštevaje določilo 252. člena ZFPPIPP, po katerem pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, če ni v zakonu za posamezen primeru drugače določeno, je torej sklepati, da se glede na pravno posledico iz 256. člena ZFPPIPP do začetka stečajnega postopka nastale in v stečajnem postopku prijavljene terjatve obrestujejo po navedeni materialnopravni določbi tudi po začetku stečajnega postopka, ne da bi bilo treba obresti za čas po začetku stečajnega postopka posebej uveljavljati s prijavo terjatve.
dopolnilni sklep - izdaja dopolnilnega sklepa - predlog stranke za izdajo dopolnilnega sklepa
Dopolnilni sklep (o stroških postopka) se lahko izda le na predlog stranke. Ker pa je sodišče prve stopnje to storilo sâmo, še preden je potekel rok, v katerem bi lahko to predlagala stranka, njegova izdaja brez ustreznega predloga stranke zato ni nezakonita.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0057510
URS člen 155. SZ-1 člen 32, 32/2, 33, 182, 182/1, 270.
pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki – določitev vsebine pogodbe o medsebojnih razmerjih v nepravdnem postopku - ustavna prepoved retroaktivne veljave zakona – neprava retroaktivnost
Prvostopenjsko sodišče z uporabo spremenjenega Stanovanjskega zakona (SZ-1A) ni kršilo prepovedi retroaktivne veljavnosti, kljub temu da je svojo odločitev oprlo na določbe zakona, ki je začel veljati šele v času po vložitvi predloga. Gre za primer dopustne neprave retroaktivnosti, o kateri govorimo v primeru nezaključenih dejanskih stanj. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so pogoji po novem zakonu za sklenitev pogodbe na podlagi 2. odstavka 32. člena SZ-1 izpolnjeni, zato je pravilno presodilo, da predlagatelji nimajo več pravnega interesa za izdajo ugotovitvene odločbe v tem delu.
nastanek škode - kraj škodnega dogodka - kraj, kjer je nastala škoda - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja za škodo na ozemlju Republike Slovenije
Ker ni sporno, da je tožnica škodo utrpela v prometni nesreči, povzročeni na območju Republike Nemčije (kjer je prišlo do škodnega dogodka), znana pa je tudi zavarovalnica, pri kateri je imel povzročitelj prometne nesreče zavarovano avtomobilsko odgovornost, tožena stranka, ki je Slovensko zavarovalno združenje, v predmetni pravdni zadevi za škodo ne odgovarja. Drugačno stališče tožeče stranke, češ da je (nepremoženjska) škoda, ki izvira iz škodnega dogodka v tujini, nastala na območju Republike Slovenije, je zmotno.
OZ člen 158, 158/2. Splošni pogoji za zavarovanje AO+ člen 91, 91/3-2.
AO plus zavarovanje – povzročitelj prometne nesreče – voznik avtomobila – pes - odgovornost imetnika živali – deljena odgovornost
Za odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo odškodnine iz naslova AO plus zavarovanja zaradi prometne nesreče, ki jo je poleg voznika avtomobila povzročil tudi pes, se upoštevajo pravila o odgovornosti za škodo, ki jo povzroči domača žival in določila zavarovalne pogodbe.
zakonska zveza – pravice in dolžnosti zakoncev – razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze – preživljanje zakonca – določitev preživnine – simbolična preživnina
Ob ugotovljeni podlagi pravice do preživnine bivšega zakonca in ob hkratni ugotovitvi, da mož ženi plačuje stroške bivanja in ji preživninsko obveznost izvršuje tudi v naravi, je na mestu uporaba pravila o simbolični preživnini.
pooblastilo za zastopanje - pooblaščenec za sprejemanje pisanj – začasni zastopnik – sosporniki – nujni sosporniki – enotni sosporniki
Poziv sodišča tožnikom, da imenujejo pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, je šteti tudi kot poziv, da prevzamejo pravdni postopek.
Zmotno je stališče pritožbe, da rok za imenovanje pooblaščenca začne teči, ko začasni zastopnik tožnikom vroči sklep o zahtevi za imenovanje pooblaščenca. Rok začne teči, ko je sklep vročen začasnemu zastopniku.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – objava sklepa na straneh AJPES – rok za pritožbo zoper objavljen sklep
Registrsko sodišče se je glede vročitve sklepa družbi pravilno poslužilo določbe 2. odst. 430 člena ZFPPIPP, ko je opravilo vročitev sklepa z objavo na spletnih straneh AJPESa, saj le-tega družbi ni bilo mogoče vročiti na njen registrski naslov. Hkrati pa je registrsko sodišče spregledalo, da se po določbi 2. odst. 430. člena ZFPPIPP šteje vročitev za opravljeno, ko poteče osem dne od objave sklepa.