Pri določanju preživninskega bremena, ki sta ga dolžna nositi starša za preživljanje njunih skupnih otrok, je treba upoštevati vsak prejemek, ki ga dobi otrok na račun svojega preživljanja in za ta prejemek zmanjšati njuno preživninsko breme.
pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - sprememba obtožbe - pravica do zagovora - uradni preizkus izpodbijane sodbe
Ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje v zvezi z vloženo pritožbo zagovornika obdolžene sodišče druge stopnje ugotavlja, da za njeno sojenje v nenavzočnosti, po spremembi obtožbe niso bili več izpolnjeni pogoji iz I. odst. 442 čl. ZKP na kar mora paziti po uradni dolžnosti. Na glavni obravnavi, za katero so bili ob začetku sicer izpolnjeni pogoji za sojenje obdolžene v nenavzočnosti, je prišlo do vsebinske spremembe obt. predloga, o čemer se obdolžena ni nikoli izjasnila. S tem je odpadel pogoj za sojenje v nenavzočnosti „da je bila pred tem že zaslišana“ zaradi česar sodišče prve stopnje takrat ne bi smelo zaključiti.
stroški postopka – pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov – nepristop na narok - umik tožbe – ustavitev postopka
Če stranka na naroku za glavno obravnavo, na katerem je sodišče v njeni odsotnosti zaključilo obravnavanje zadeve, ni navzoča, izgubi pravico do povračila stroškov, ki jih je nameravala uveljaviti.
stečajni postopek – postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije – razmerje med stečajnim in izvršilnim postopkom
Subjekt vpisa ima v postopku izbrisa do poteka roka za ugovor čas, da vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti (stečaja), s čimer se izogne izbrisu. V primeru, da subjekt vpisa takšnega predloga do poteka roka za ugovor iz 436. člena ZFPPIPP ne stori, o predlogu za začetek postopka zaradi insolventnosti ni mogoče meritorno odločati.
Sodišče prve stopnje je sicer vpogledalo listinsko dokumentacijo v spisu in zaključilo, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno za odločitev. Ustnega dogovora pa naj toženi stranki ne bi uspelo dokazati. Pri tem pa je sodišče prve stopnje prezrlo, da v primeru zatrjevanega ustno dogovorjenega okvirnega stroška tega dogovora drugače kot z zaslišanjem strank, ki naj bi sodelovale pri sklenitvi tega dogovora, pritožnica niti ni mogla dokazati. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje z opustitvijo izvedbe dokaza z zaslišanjem prič kršilo toženčevo pravico do izjave, s čimer je podana bistvena kršitev določb pravnega postopka
Glede na to, da je tožnik kot odvetnik zastopal toženca v njegovi izvršilni zadevi, da toženec ni dokazal trditve, da je tožnik opravil storitev zastopanja z napakami, da je tožnik opravil svoje delo zastopanja skladno s standardi, ki se zahtevajo od povprečno skrbnega odvetnika oziroma v skladu z določili OZ o mandatni pogodbi, ki urejajo obveznosti mandatarja (prevzemnika naročila) ter da je tožnik izstavil tožencu za svoje storitve zastopanja vtoževani račun, sestavljen v skladu z Odvetniško tarifo, katerega pa toženec ni plačal, je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku. Mandatar ima namreč pravico do plačila za svoj trud oziroma opravljeno storitev.
pasivna legitimacija upravnika – odgovornost upravnika za plačilo dimnikarskih storitev – odgovornost upravnika za plačilo rednih vzdrževalnih del - upravnik
Nobene zakonite podlage namreč ni, da bi upravnik moral iz lastnih sredstev poplačevati dolgove etažnih lastnikov in nato sam terjati plačilo od njih, kot zmotno meni pritožnik. Sklicevanje na izvršilne postopke, v katerih upravniki terjajo plačilo od etažnih lastnikov, ki ne plačujejo svojih obveznosti, na drugačno presojo ne more vplivati, saj gre lahko za celo vrsto različnih situacij, bodisi, da upravniki terjajo etažne lastnike le za svoje upravniške storitve, bodisi, da so upravniki po pogodbi o upravljanju z etažnimi lastniki prevzeli materialnopravne obveznosti etažnih lastnikov do tretjih oseb.
naročniško razmerje za telefon - zavrnitev računa - odgovornost operaterja - zagotavljanje varnosti omrežja oziroma storitev - zloraba prek spletnega klicalnika - klicni program (avtodeal) - dolžnost operaterja preprečiti zlorabe preko spletnih klicalnikov
Tožeča stranka ni zagotovila varnosti svojega omrežja, kot ji to nalaga 102. člena ZEKom, predvsem pa ni pravilno obvestila svojih uporabnikov o možnih zlorabah, kar je bila njena dolžnost, saj je vedela za problem zlorab preko spletnih klicalnikov. Tožeča stranka je ravnala neskrbno, saj je vedela za možnost zlorab preko klicnih programov, vendar ni storila zadostnih ukrepov, da bi takšne zlorabe preprečila, saj takšen program deluje prav preko omrežja tožeče stranke, s katerim tožeča stranka nastopa na trgu kot ponudnik.
ZNP člen 9, 9/2, 118, 118/2, 118/3. SPZ člen 110, 110/1, 110/2.
delitev stvari v solastnini – etažna lastnina – napotitev na pravdo
Če bo v nadaljnjem postopku predlagatelj vztrajal, da je nepremičnina že razdeljena po etažah, tedaj ne bo pogojev za prekinitev postopka, pač pa bo njegov predlog treba zavrniti. V samostojnem postopku bo lahko uveljavljal bodisi, da je nepremičnina že razdeljena, bodisi bo v nepravdnem postopku zahteval razdelitev solastnine na nepremičnini v etažno lastnino.
Samo predhodni postopek, v katerem predsednik senata zavrže prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka, se opravi brez naroka. V kolikor se predlog za obnovo postopka obravnava po vsebini (pri čemer se odloči s sklepom, ne s sodbo), pa je treba razpisati narok.
nepristop tožeče stranke na poznejši narok za glavno obravnavo – domneva umika tožbe – ponovno odprtje obravnave – ustavna odločba – opustitev sodelovalne dolžnosti tožeče stranke – pravica do sodnega varstva
Sankcija, ki je predpisana v 4. odstavku 282. člena ZPP za nepristop tožeče stranke na poznejši narok, ima za posledico le neizpodbojno domnevo o umiku tožbe. Posledično pa to pomeni, da sodišče meritorno ne bo odločalo o tožbenem zahtevku tožeče stranke, razen če temu nasprotuje tožena stranka. Opustitev sodelovalne dolžnosti tožeče stranke na naroku za glavno obravnavo ima zato za posledico, da prepusti toženi stranki iniciativo o tem, ali bo sodišče sploh meritorno odločalo o tožbenem zahtevku tožeče stranke.
neupravičena pridobitev – subvencija zaradi predčasne prekinitve pogodbe o zaposlitvi - zaposlitev brezposelne osebe – nemožnost izpolnitve
Tožena stranka bi morala za ohranitev pravice do subvencije zaposliti delavce v soglasju s tožečo stranko (zavodom). Na temelju pogodbe ni bila upravičena sama izbirati, katere brezposelne osebe bo vključila v zaposlitveni program po pogodbi, pa čeprav bi te osebe ustrezale kriteriju „težje zaposljivih oseb“ iz 2. člena pogodbe.
Dolžnost, da tožeča stranka (zavod) toženi stranki (izvajalcu) napoti drugo brezposelno osebo, mogoče razumeti zgolj kot sodelovalno dolžnost tožeče stranke. Opustitev te dolžnosti sicer lahko povzroči nemožnost izpolnitve preostale pogodbene obveznosti tožene stranke (zaposlitev brezposelnih oseb). Vendar pa ugasnitev obveznosti tožene stranke še ne pomeni, da tožena stranka ni dolžna vrniti sorazmernega dela sredstev, ki jih je po pogodbi prejela.
pritožba proti sklepu o ugovoru zoper odmero sodne takse – pravni interes – dopustnost pritožbe proti sklepu o ugovoru zoper odmero sodne takse
Kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-207/09, proti sklepu sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper odmero sodne takse pritožba ni dovoljena. V citirani zadevi je Ustavno sodišče zavzelo stališče, da bi pritožnik, če sodne takse ne bi plačal in zato ne bi bil deležen pravnega varstva, moral izkoristiti pravna sredstva zoper sklep, s katerim bi sodišče zaradi neplačila sodne takse zavrglo njegovo vlogo. Četudi v predmetni zadevi situacija ni identična, saj je pritožbeno sodišče o pritožbi zoper sodbo odločilo, ne da bi bila taksa za pritožbo plačana, pritožbeno sodišče ne najde argumentov za drugačno stališče od tistega, ki izhaja iz citirane ustavne odločbe. Meni namreč, da previsoko odmerjena in plačana taksa ni ovira za izvedbo postopka za vrnitev preplačane takse.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0063446
ZIL-1 člen 123, 123/2, 123/5. ZIZ člen 272, 275, 275/2.
pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - reverzibilnost začasne odredbe
Določila 123. člena ZIL-1 je potrebno razumeti v tej smeri, da bo predlagatelj regulacijsko začasno odredbo v smislu pogojev iz 2. odstavka 123. člena ZIL-1 lahko utemeljeval le z izkazovanjem točke b), to je s potrebnostjo izdaje začasne odredbe za preprečitev nastanka težko nadomestljive škode, ali z utemeljitvijo točke c), to je z nenastankom hujših neugodnih posledic na strani dolžnika v primeru kasneje izkazane neutemeljenosti začasne odredbe od posledic upnika v primeru neizdaje začasne odredbe.
stalno prebivališče - dodatek za pomoč in postrežbo
Tožnik, čeprav je uživalec invalidske pokojnine (v Sloveniji), ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, ker v Sloveniji nima stalnega prebivališča, oziroma nima dovoljenja za stalno prebivanje.
Če je pritožbene trditve razumeti kot očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo trditev in dokazov, ki sta jih pravdni stranki podajali v tem postopku pred prekinitvijo postopka in ki se nanašajo na predhodno vprašanje, to je ničnosti pogodbe z dne 05. 10. 1996, so takšni pritožbeni očitki neutemeljeni. V posledici učinka pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VII Pg 365/97, z dne 13. 12. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 381/2005, je bilo prvostopenjsko sodišče na ugotovitev ničnosti pogodbe z dne 05. 10. 1996 vezano, zato to vprašanje ni več predstavljalo predhodnega vprašanja, ki bi bilo predmet reševanja v okviru tega postopka.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202.A. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
Zaradi neažurnega poslovanja organov je bilo storilcu danih več pravic, kot bi mu jih sicer šlo, saj je ministrstvo storilca napotilo na program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, čeprav pogojev za napotitev na dan 6.1.2010 ni izpolnjeval. To pa ne spremeni dejstva, da je storilec že 29.12.2009 presegel 18 kazenskih točk, saj se kazenske točke dosežejo s pravnomočnostjo odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene in ne šele z njenim vpisom v skupno evidenco kazenskih točk. Poleg tega pa ima storilec kljub opravljenemu programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo in izbrisu 4 kazenskih točk, v skupni evidenci kazenskih točk še vedno vpisanih 19 kazenskih točk.
Ob ugotovitvah prvostopnega sodišča, da je bila tožena stranka do zaključka leta 2006 večinska lastnica delnic tožeče stranke in da se je kot taka, kar tudi sama priznava, neprestano ukvarjala z likvidnostnimi težavami tožeče stranke, zlasti da je bila seznanjena s poslovnim načrtom, v katerem je bila v letu 2007 predvidevana izguba kar v višini 5,5 mio EUR, pritožbeno sodišče zaključuje, da prvostopna presoja o tem, da subjektivni element izpodbojnosti pri toženi stranki ni bil podan, predstavlja zmotno uporabo materialnega prava. Cilj vsake gospodarske družbe je ustvarjanje dobička. Vedenje tožene stranke decembra 2006, da bo tožeča stranka leta 2007 poslovala z izgubo, pa po prepričanju pritožbenega sodišča zadošča za presojo, da je tožena stranka vedela, da se tožeča stranka nahaja v slabi ekonomsko-finančni situaciji.
procesna legitimacija za pritožbo – konec stečajnega postopka – legitimacija stečajnega upravitelja
O končanju stečajnega postopka odloča sodišče na predlog upravitelja. Vendar pa zakon ne daje izrecne procesne legitimacije stečajnemu upravitelju za izpodbijanje sklepa, s katerim je sodišče odločilo o predlogu stečajnega upravitelja, kar glede na 2. odstavek 126. člena ZFPPIPP pomeni, da stečajni upravitelj nima pravice do lastne pritožbe zoper tovrsten sklep sodišča. Ker je iz pritožbenih navedb razvidno, da je pritožnik pritožbo vložil v lastnem imenu, jo je pritožbeno sodišče kot nedovoljeno zavrglo.
Obvezna sestavina predloga za izvršbo zoper dolžnikovega delodajalca iz naslova odgovornosti za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov je tudi navedba dolžnikove obveznosti, zato sodišče v primeru, ko v predlogu za izvršbo upnik ne opredeli svoje denarne terjatve, s takšno vlogo ravna kot z nepopolno vlogo.