odškodninska odgovornost – krivda – vzdrževalna dela na nepremičnini – vzpostavitev prejšnjega stanja
Lastnik nepremičnine, ki zaradi uporabe in izkoriščanja svoje nepremičnine zahteva izvedbo del na sosednji nepremičnini, je dolžan po posegu vzpostaviti prejšnje stanje. Z vidika lastnika sosednje nepremičnine so stroški vzpostavitve prejšnjega stanja škoda, do katere je upravičen ne glede na krivdo povzročitelja.
Toženca sta po določitvi nujne poti v nepravdnem postopku opustila vsakršno poseganje v zemljišče tožeče stranke izven določene trase nujne poti, zaradi česar negatorna tožba ni upravičena, saj z njo zahtevata prepoved poseganja v lastninsko pravico, čeprav takšnih ravnanj toženca nesporno več ne izvajata.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – prepoved odtujitve in obremenitve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena
Pavšalna trditev, da je nepremičnina, katere prepoved obremenitve in odtujitve se zahteva, dolžnikovo edino premoženje, ne zadošča za uspeh predloga za izdajo začasne odredbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062855
ZPP člen 13, 194, 194/3, 333, 333/3, 338, 338/3. ZOR člen 200, 206, 372, 372/1, 376, 376/1, 377, 377/1, 377/2.
izsiljevanje – solidarna odgovornost – prispevek oškodovanca – pobotni ugovor – zavrženje pobotnega ugovora – litispendenca v pobot uveljavljanega zahtevka – vezanost na kazensko sodbo – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti – posttravmatska stresna motnja – strah – razžalitev
O istem zahtevku, o katerem že teče pravda, se ne more začeti nova pravda med istimi strankami. Z novim zahtevkom je izenačen tudi zahtevek, ki ga prvotožena stranka ugovarja v pobot.
Do streljanja je prišlo po krivdi prvega toženca, ki je tožnika spravil v stanje, da je streljal in zato ravnanja tožnika (uporaba strelnega orožja) ni mogoče oceniti kot prispevka k nastanku tožnikove škode.
Tožniku pripada odškodnina za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, kamor lahko kot posredne telesne bolečine uvrstimo težave, ki so nastale v okviru posttravmatske stresne motnje: motnje spanja, bolečine v trebuhu, tesnobnost, anksioznost, nemir, preobčutljivost, nočne more, podoživljanje stresnega dogodka ter hude strahove ob srečanju oseb, ki so ga spominjale na prvega toženca, umik iz družbe in precejšnja socialna izolacija.
O razžalitvi govorimo takrat, če gre za formalno žalitev, psovke, izraze omalovaževanja, žaljive vrednostne sodbe ipd. Zadostuje že zavest, da je dejanje objektivno žaljivo in sposobno, da žali čast in dobro ime ter voljo storilca storiti to dejanje kot pri vsaki drugi nepremoženjski škodi je tudi pri tej odločilen kriterij njena intenzivnost.
smotrnost spremembe tožbe – sprememba stvarne pristojnosti – uveljavitev ZPP-D
Za presojo, ali je sprememba tožbe smotrna (in v tem okviru ali bi zaradi spremembe tožbe prišlo do spremembe stvarne pristojnosti), ni odločilen trenutek, ko sodišče dejansko odloča o spremembi tožbe, pač pa trenutek, ko je toženec podal izjavo, da s spremembo tožbe ne soglaša. S trenutkom, ko toženec spremembi tožbe nasprotuje, se vzpostavi situacija, glede na katero mora sodišče odločiti, ali je sprememba tožbe smotrna. Pri tem na odločitev ne more vplivati sprememba procesnega zakona, ki je začela veljati kasneje, ko so nastopili vsi pogoji, od katerih je odvisna odločitev sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057111
ZOZP člen 7. AO-95 člen 3, 3/3.
obvezno avtomobilsko zavarovanje – regresna pravica zavarovalnice – pogodbena odškodninska odgovornost – izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola – zavarovanje odgovornosti zavarovalca – zavarovanje odgovornosti upravljavca vozila – ugovori upravljavca – seznanjenost s splošnimi pogoji zavarovanja
Zavarovanje odgovornosti za škodo povzročeno tretjim osebam je vezano na vozilo in zato poleg zavarovanja odgovornosti sklenitelja zavarovanja (zavarovalca), vključuje tudi zavarovanje odgovornosti tistega, ki vozilo upravlja po volji zavarovalca (zavarovanca). Takšna pravica zavarovalnice temelji na Splošnih pogojih zavarovanja, ki predstavlja del pogodbenega statuta strank zavarovalne pogodbe. V skladu z ZOZP pa takšna pravica temelji tudi na zakonu in jo zato glede na vsebino 7. člena ZOZP zavarovalnica lahko uveljavlja tudi zoper zavarovanca.
odgovornost izdajatelja in odgovornega urednika – razvid medijev –odgovornost delodajalca
Na podlagi 12. člena ZMed mora izdajatelj pred začetkom izvajanja dejavnosti priglasiti medij pri pristojnem ministrstvu zaradi vpisa v razvid. Izdajatelj mora v razvid medijev priglasiti tudi odgovorno osebo izdajatelja in odgovornega urednika. Iz navedenega razloga je splošno znano dejstvo, ki ga ni potrebno ugotavljati, kdo je izdajatelj in kdo odgovorni urednik, saj je to razvidno iz razvida medijev. Na ta način so določeni subjekti, ki so odgovorni za programsko vsebino medija.
ZZK-1 člen 22, 22/1, 22/1-5, 79, 79/1, 79/1-1, 79/2, 79/3, 79/4, 146, 148. ZZZDR člen 51, 51/2.
zaznamba spora – nasprotna tožba – ugotovitev obsega skupnega premoženja
Sodni postopek, ki je skladno z določili 79. člena ZZK-1 lahko podlaga za zaznambo spora, se je v zvezi z nepremičnino vl. št. ..., del stavbe z identif. št. 1.E k.o. Lovrenc na Dravskem polju (stanovanje v etažni lastnini), začel šele z nasprotno tožbo z dne ..., s katero predlagatelj zoper toženo stranko v zadevi P ... uveljavlja ugotovitev, da je po pravilih o pridobivanju skupnega premoženja zakoncev, oziroma v danem primeru zunajzakonskih partnerjev, pridobil solastninsko pravico na predmetnem stanovanju, katerega izključna zemljiškoknjižna lastnica je sicer toženka. Zahtevek predlagatelja iz nasprotne tožbe je namreč povsem samostojni tožbeni zahtevek, ki ustvarja vse učinke vložene in vročene tožbe, le da se iz razloga, ker so izpolnjeni pogoji iz 183. člena ZPP, obravnava v istem pravdnem postopku (P ...) kot zahtevek po tožbi ..., sicer pa bi se lahko, če pustimo ob strani razloge smotrnosti, obravnaval tudi samostojno, v posebnem pravdnem postopku.
prisilna poravnava – prerekanje terjatev - odločanje o preizkusu terjatev – ugovor zoper dopolnjeni seznam terjatev - pritožba zoper sklep v končnem seznamu o preizkusu terjatev
Tako popravek kot dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev sta priznano in prerekano terjatev pritožnika upnika obravnavala enako kot v osnovnem seznamu. Zato bi moral pritožnik, če se z dopolnjenim seznamom ni strinjal, saj je zanj enak kot osnovni seznam glede sporne terjatve, vložiti zoper dopolnjeni seznam ugovor. Ker tako ni ravnal, njegova pritožba zoper sklep v končnem seznamu o preizkusu terjatev ni dovoljena.
nepopolna vloga – zavrženje tožbe – pravica do sodnega varstva
Zavrženje tožbe po 2. odstavku 108. člena ZPP zaradi očitne napake pri oblikovanju petita je nesorazmerno in prestrogo glede na težo posledic. Pomeni tudi prekomeren poseg v pravico do sodnega varstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0062000
ZPP člen 286b.
trditveno in dokazno breme - pravdni stroški - pogodba v korist tretjega - prevalitev dokaznega bremena - uspeh v pravdi - pravočasno grajanje procesnih napak - konkretne trditve - pogodba o sofinanciranju izobraževanj - proračunska sredstva
V podkrepitev svoje odločitve je sodišče prve stopnje pravilno navedlo tudi, da bi morebitno drugačno tolmačenje 4. člena pogodbe pomenilo, da bi imela omenjena pogodba naravo pogodbe v korist tretjega, česar pa iz razloga, ker gre za proračunska sredstva ne more imeti.
Sodišče tožeči stranki ni priznalo nagrade iz naslova „dostava potrdila o plačilu sodne takse, dostava pooblastila, dostava soglasja za udeležbo v postopku mediacije“, ker so takšne „dostave“ strošek, ki se priznava v okviru drugih osnovnih postavk zastopanja ter prijavljenih materialnih stroškov, ki nimajo podlage v 3. odstavku 13. člena OT.
redna vzdrževalna dela na skupnih delih večstanovanjske stavbe – aktivna legitimacija upravnika – sklep etažnih lastnikov – pooblastilo za izvedbo rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti - čiščenje žlebov – odmašitev skupnega stranišča – pluženje snega in posipanje
Po 51. členu SZ-1 ima upravnik pooblastilo za izvedbo rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti brez sklepa etažnih lastnikov. Gre za pravni standard, katerega vsebino mora v vsakem konkretnem primeru zapolniti sodišče, upoštevajoč vse okoliščine primera, zlasti merila običajnega ravnanja upravnika. Sodišče prve stopnje je razlagalo preozko, kaj vse so redna vzdrževalna dela manjše vrednosti, ki jih lahko upravnik opravi brez sklepa etažnih lastnikov in pri tem ni upoštevalo, da ima upravnik že po zakonu pooblastilo, da skrbi za vzdrževanje in obratovanje stavbe.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno presodilo, da upravnik ni aktivno legitimiran za izterjavo obratovalnih in vzdrževalnih stroškov, ki jih je pred tem poravnal iz lastnih sredstev, na temelju neupravičene obogatitve. Sodna praksa je zavzela stališče, da v takšnem primeru prenos materialnopravnih upravičenj etažnih lastnikov na upravnika temelji na določilu 218. člena ZOR oziroma sedaj 197. člena OZ. 71. člen SZ-1, v konkretnem primeru ni uporabljiv, saj ureja razmerje med etažnimi lastniki in tretjimi osebami, ne pa med etažnimi lastniki in
krajevna pristojnost - prenos pristojnosti na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče – pritožba zoper sklep pravosodne uprave – prekluzija glede napak v vlogah
Do predložitve predmetne zadeve v odločanje Okrožnemu sodišču v Krškem (ki ni sodišče splošne pristojnosti po sedežu toženca) je prišlo na podlagi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. Su 132/2009 z dne 18.2.2009. Gre za sklep sodne uprave, ki je bil izdan na podlagi 105.a člena ZS, ki določa, da lahko predsednik skupno neposredno višjega sodišča na predlog predsednika sodišča, ki ima sodne zaostanke, odloči, da se pristojnost za sojenje v določenem številu zadev prenese na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče na svojem območju. V postopku odločanja o zadevah pravosodne uprave se uporabljajo določila ZUP in bi se tožena stranka lahko po določilih citiranega zakona prenosu pristojnosti uprla takoj, ko je bila o njem obveščena, to pa je bila s prejemom vabila na narok. V pritožbi zoper glavno stvar pa tega razloga ne more več z uspehom uveljavljati.
Določila o prekluziji navedb in dokazov se ne nanašajo na popravke pomotnih navedb in tipkarskih napak v vlogah.
sodna poravnava – ugotavljanje prave volje – dejansko ali pravno vprašanje – spor majhne vrednosti
Ugotavljanje prave (dejanske) volje obeh podpisnic poravnave, v zvezi s čimer je pritožnica predlagala tudi zaslišanje prič, po kriteriju sodne prakse pomeni dejansko vprašanje, izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja pa v sporih majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
Nezadostno trditveno podlago za dejstva, za ugotovitev katerih je potrebno
strokovno znanje, s katerim stranka ne razpolaga, se lahko v določeni meri tolerira, če stranka predlaga dokaze, s katerimi se bodo ta dejstva lahko v pravdi ugotovila. V kolikšni meri, je odvisno od okoliščin primera in ne nazadnje tudi od presoje sodišča, pri čemer pa je sodišče, če odloči, da teh dejstev v dokaznem postopku ne bo ugotavljalo zaradi pomanjkljivih trditev o njih, dolžno stranko na to opozoriti in jo pozvati k dopolnitvi navedb.
Procesni ugovor pobota je treba uveljaviti s procesno izjavo o pobotu, ki je lahko bolj ali manj formalna, vendar mora biti jasna in določna. Ne zadostuje torej zgolj trditvena podlaga o obstoju in utemeljenosti terjatve, pač pa mora stranka zahtevek, ki ga uveljavlja v zvezi s to terjatvijo, ustrezno procesuirati.
prosti preudarek – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti
Pri uporabi 216. člena ZPP gre za način ugotavljanja pravno relevantnih dejstev in torej za dejansko vprašanje, ki pa v sporih majhne vrednosti ne more biti predmet pritožbenega preizkusa.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 47.
nagrada izvedencu - odmera nagrade izvedencu - zbiranje dokumentacije - oprava ogleda - pisna izdelava izvedenskega mnenja - tarifa
Zahtevnost zbiranja dokumentacije in oprave ogleda, kar je izvedenec sam ocenil za manj zahtevno, ne kaže nujno na to, da je tudi sama izdelava (pisnega) mnenja manj zahtevna.
ureditev meje - močnejša pravica - sporna meja - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - skica zamejničenja - sestavni del sklepa - pravnomočnost sklepa
Po določbi 138. člena ZNP mora biti v postopku ureditve meje skica zamejničenja z izmeritvenimi podatki sestavni del sklepa (v praksi je to na podlagi 8. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin – elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru). Določba, da bo po pravnomočnosti sklepa izdelan elaborat, ki bo postal sestavni del sklepa, pa je sploh nezakonita. Pravnomočnost sklepa se namreč ne more raztezati na kasneje izdelan elaborat.