predhodno vprašanje – priposestvovanje – mejni spor
Če je vrednost spornega območja takšna, da neposredno sodišče ne more odločati na podlagi kriterija močnejše pravice, potem pravdnega postopka, v katerem se uveljavlja priposestvovanje, ni mogoče prekiniti iz razloga, da gre za čakanje na rešitev predhodnega vprašanja.
ZP-1 člen 46, 46/1, 67, 67/2, 200, 200/1, 202, 202/5. ZIKS-1 člen 124, 139. ZKP člen 133. ZUP člen 87.
izvršitev odločbe – prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – vročanje – smiselna uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku – predlog za razveljavitev klavzule izvršljivosti – dopustnost predloga za razveljavitev klavzule izvršljivosti
V skladu z določbami ZUP je vročitev sodbe sodišča druge stopnje veljala za opravljeno z dnem 17. 2. 2010, ko je tudi začel teči tridesetdnevni rok za izvršitev odločbe, ki je tako postala izvršljiva 19. 3. 2010, kot je pravilno navedeno v odredbi sodišča prve stopnje upravni enoti za vpis prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, priloženi prepisu pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje. Tako opremljena odločba sodišča je izvršilni naslov, na podlagi katerega se izvede postopek za izvršitev izrečenih sankcij, ki se sicer v zadevah prekrškov izvršujejo po različnih organih in predpisih (glej 202. člen ZP-1).
Potrdilo o izvršljivosti je procesna predpostavka za začetek postopka za izvršitev izrečene sankcije za prekršek, za katerega izdajo je pristojen organ, ki je odločbo izdal, v obravnavanem primeru torej sodišče, pri čemer v primeru izvrševanja sankcij, ki jih sodišče izreče v kazenskem postopku, ZKP v 133. členu izrecno določa, da v primeru, če nastopi dvom o dovoljenosti izvršitve sodne odločbe, o tem odloči predsednik senata sodišča, ki je sodilo na prvi stopnji, s posebnim sklepom, pritožba pa ne zadrži izvršitve sklepa, razen če sodišče odloči drugače. Tudi v skladu s 46. členom ZP-1 o vprašanjih postopka odloči sodišče z odločbo, zoper katero so dopustna pravna sredstva. Pritožbeno sodišče zato ne vidi razlogov, zakaj predlog za razveljavitev klavzule izvršljivosti ne bi bil dovoljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057111
ZOZP člen 7. AO-95 člen 3, 3/3.
obvezno avtomobilsko zavarovanje – regresna pravica zavarovalnice – pogodbena odškodninska odgovornost – izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola – zavarovanje odgovornosti zavarovalca – zavarovanje odgovornosti upravljavca vozila – ugovori upravljavca – seznanjenost s splošnimi pogoji zavarovanja
Zavarovanje odgovornosti za škodo povzročeno tretjim osebam je vezano na vozilo in zato poleg zavarovanja odgovornosti sklenitelja zavarovanja (zavarovalca), vključuje tudi zavarovanje odgovornosti tistega, ki vozilo upravlja po volji zavarovalca (zavarovanca). Takšna pravica zavarovalnice temelji na Splošnih pogojih zavarovanja, ki predstavlja del pogodbenega statuta strank zavarovalne pogodbe. V skladu z ZOZP pa takšna pravica temelji tudi na zakonu in jo zato glede na vsebino 7. člena ZOZP zavarovalnica lahko uveljavlja tudi zoper zavarovanca.
pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – plačilo sodnih taks iz stečajne mase – obročno plačilo sodnih taks
Tožeča stranka sicer navaja, da premoženja (še ni) uspela unovčiti ter da ni pričakovati, da bodo sredstva unovčena do celotne ocenjene višine, kot tudi, da terjatev (še ni) uspela izterjati, ne trdi pa, da stečajne mase sploh ne bo mogoče unovčiti. Ker je torej razvidno, da obstaja premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči (med drugim tudi) za kritje stroškov postopka je bila odločitev sodišča prve stopnje o neugoditvi predlogu za oprostitev plačila taks pravilna.
Od stopnje nevarnosti oboroženega ropa je odvisno, kakšni varnostni ukrepi so (bili) potrebni za vzpostavitev varnih delovnih pogojev. Delodajalec je (krivdno) odgovoren za škodni dogodek takrat, ko ni izvedel pričakovanih ukrepov za preprečevanje škode in če nevarnost škodnega dogodka odstopa od nevarnosti, s katero se posamezniki srečujemo v vsakdanjem življenju. Ugotovljene dejanske okoliščine sodišča prve stopnje potrjujejo, da so bili roparski napadi pričakovani zato, ker so poštna vozila vsakodnevno prevažala poštnim enotam poleg običajne pošte tudi vrednostne pakete (pisma) in denar, zato je obstajala nevarnost roparskega napada ob vsakem prevozu, ker se ni vedelo, kakšna je vrednost tovora, ki se prevaža.
ZPP člen 81, 81/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 136, 136/1, 171, 171/1.
psihična bolezen - procesna sposobnost – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – možnost obravnavanja pred sodiščem
Strankina pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Sodišče tako zavrne dokazni predlog, če je nedopusten, neprimeren, prepozen ali nepotreben; v vsakem primeru pa mora svojo odločitev o tem ustrezno obrazložiti. Zakaj sodišče prve stopnje ni ugodilo toženčevemu predlogu za izvedbo dokaza z izvedencem psihiatrom, v izpodbijani sodbi ni pojasnjeno. Toženec se zato upravičeno sklicuje na procesno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP .
ZEKon člen 164, 164/1. ZTeM člen 155. ZOR člen 210, 217. OZ člen 190, 196.
neupravičena obogatitev - raba tuje stvari - uporaba tuje nepremičnine za namestitev bazne postaje na RTV pretvorniku
Tožnik (kot lastnik zemljišča) ni dal soglasja za namestitev GSM bazne postaje na RTV pretvornik. Iz tehničnega vidika gre le za delitev lokacije, kjer R. odstopa svoj prostor na stolpu operaterju M. in je vseeno, ali se na enem antenskem stolpu nahaja večje število različnih oddajnikov. Tožnik ne zatrjuje, v čem je njegovo prikrajšanje. Toženi stranki uporabljata prav toliko zemljišča tožnika kot pred priklopom M., torej toliko, kot je po pogodbi. Tožnik tudi ne pove natančno, kakšno korist ima od tega prvotožena stranka. M. namreč plačuje najemnino, a po trditvah, ki jih tožnik ni prerekal, izključno za uporabo prostora na antenskem stolpu.
začasna odredba v zavarovanje zahteve za denacionalizacijo – vlaganja v nepremičnino – razpolaganje z denacionaliziranim premoženjem - oblike vrnitve podržavljenega premoženja
Nepremičnina, katere vrednost se je zaradi novih investicij bistveno povečala (povečanje nad 30% vrednosti nepremičnine), se po izbiri upravičenca ne vrne ali se na njej vzpostavi lastninski delež do višine prvotne vrednosti nepremičnine ali pa se vrne pod pogojem, da za razliko v vrednosti plača odškodnino. Tako ne vzdrži pritožbeni očitek, da vlaganja pritožnika na obliko vrnitve nimajo vpliva.
pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - res iudicata v izvršilnem postopku - negativna procesna predpostavka - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - objektivne meje pravnomočnosti - čista procesna teorija - sporni predmet - zavrženje predloga za izvršbo
Ni v nasprotju s pravico do sodnega varstva, če sodišče prepoved ponovnega odločanja o isti stvari upošteva tudi v izvršilnem postopku v primeru, ko je bil prejšnji izvršilni postopek s sklepom pravnomočno ustavljen in predlog za izvršbo v presežnem delu zavrnjen prav zaradi popolnega poplačila terjatve, in sicer niti v primeru, da je pravnomočna odločitev nezakonita oziroma napačna.
Solastninski delež je na podlagi 65. člena SPZ določen v sorazmerju s celoto (idealni del), etažna lastnina pa predstavlja izključno lastninsko pravico na posameznem delu stavbe in solastnino skupnih delov. Omenjeni obliki lastninske pravice torej nista kompatibilni in torej ne moreta sobivati na isti nepremičnini.
odškodninska odgovornost – krivda – vzdrževalna dela na nepremičnini – vzpostavitev prejšnjega stanja
Lastnik nepremičnine, ki zaradi uporabe in izkoriščanja svoje nepremičnine zahteva izvedbo del na sosednji nepremičnini, je dolžan po posegu vzpostaviti prejšnje stanje. Z vidika lastnika sosednje nepremičnine so stroški vzpostavitve prejšnjega stanja škoda, do katere je upravičen ne glede na krivdo povzročitelja.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0002684
ZPPSL člen 159 – 156. OZ člen 25, 28, 65. ZIP člen 337, 339.
zbiranje ponudb za prodajo v stečajnem postopku – varščina – sklenitev pogodbe – zahtevek na vračilo varščine
Pravno odločilni okoliščini pri sklepanju pogodbe na podlagi javnega vabila k dajanju ponudb sta dve pravni dejstvi:
da je tožena stranka kot stečajni dolžnik po stečajnem upravitelju na odpiranju prispelih ponudb na podlagi javnega povabila sprejela ponudbo tožeče stranke (kot edinega ponudnika) za nakup predmeta prodaje in da je istega dne k sklenitvi pogodbe dal soglasje predsednik stečajnega senata ter da je obvestila tožečo stranko, da njeno ponudbo sprejema;
da tožeča stranka ni, ne glede na poziv tožene stranke, da mora skladno z razpisnimi pogoji do vključno 16.10.2007 podpisati kupoprodajno pogodbo, pristopila k podpisu pogodbe.
Varščina, kot jo je bila dolžna vplačati tožeča stranka, kot pogoj za veljavnost ponudbe, je znesek, ki ga je vplačala za utrditev njene obveznosti,da bo sklenila pogodbo, če bo izbrana v postopku zbiranja ponudb. Za varščino se uporabljajo smiselno določbe o ari iz OZ, saj ZPPSL nima posebnih določb o varščini. Ker je tožeča stranka odklonila sklenitev kupoprodajne pogodbe, je tožena stranka utemeljeno zadržala vplačano varščino v korist njene stečajne mase.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053412
ZPP člen 181, 181/3, 185, 185/2, 188, 188/2. ZOR člen 70, 295. OZ člen 52, 55.
dejanski lastnik – zemljiškoknjižni lastnik – dobra vera – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – lastninska tožba – zemljiškoknjižno dovolilo - obligacijski zahtevek – stvarnopravni zahtevek – sklep o dovolitvi spremembe tožbe
Če tožena stranka ne nasprotuje spremembi tožbe, sodišče po uveljavljenem stališču sodne prakse ni dolžno izdati posebnega sklepa o dovolitvi spremembe tožbe.
Tožnica lahko kot dejanska solastnica nepremičnine do ½ proti obema toženkama kot nedobrovernima pridobiteljicama (toženki sta vedeli, da se izvenknjižno stanje teh nepremičnin ne ujema z zemljiškoknjižnim stanjem) uveljavlja vse pravice, ki po civilnem pravu preprečujejo nastanek stvarne pravice nedobrovernega pridobitelja. V obravnavani zadevi gre za primer lastninske tožbe, s katero tožnica zahteva pravno izročitev svoje stvari, in sicer izstavitev zemljiškoknjižne listine.
stroški – stroški predloga za izvršbo pri avtomatiziranem izvršilnem postopku - stroški detektiva
Stroške detektiva je mogoče opredeliti kot potrebne le v primerih, ko upnik do podatkov, katere je pridobil s pomočjo detektiva, ne bi mogel priti na drug način.
pogodba o trgovskem zastopanju – razlaga pogodbe – provizija – pravica do plačila provizije po prenehanju pogodbe
Tožena stranka je bila dolžna plačevati 3 % provizijo v času veljavnosti Dogovora in Aneksa, kar je tudi storila. Če ni zahtevala vrnitve iz naslova jamstva in je bila pripravljena tožniku še eno leto plačevati 1 % provizijo, je to stvar njene poslovne odločitve in ne more predstavljati priznanja tožene stranke, da je tožnik upravičen zahtevati provizijo tudi po prenehanju veljavnosti Dogovora, ki po vsebini predstavlja pogodbo o trgovskem zastopanju v smislu določb 790. člena in naslednjih ZOR.
Toženca sta po določitvi nujne poti v nepravdnem postopku opustila vsakršno poseganje v zemljišče tožeče stranke izven določene trase nujne poti, zaradi česar negatorna tožba ni upravičena, saj z njo zahtevata prepoved poseganja v lastninsko pravico, čeprav takšnih ravnanj toženca nesporno več ne izvajata.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – prepoved odtujitve in obremenitve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena
Pavšalna trditev, da je nepremičnina, katere prepoved obremenitve in odtujitve se zahteva, dolžnikovo edino premoženje, ne zadošča za uspeh predloga za izdajo začasne odredbe.