predhodno vprašanje – priposestvovanje – mejni spor
Če je vrednost spornega območja takšna, da neposredno sodišče ne more odločati na podlagi kriterija močnejše pravice, potem pravdnega postopka, v katerem se uveljavlja priposestvovanje, ni mogoče prekiniti iz razloga, da gre za čakanje na rešitev predhodnega vprašanja.
Od stopnje nevarnosti oboroženega ropa je odvisno, kakšni varnostni ukrepi so (bili) potrebni za vzpostavitev varnih delovnih pogojev. Delodajalec je (krivdno) odgovoren za škodni dogodek takrat, ko ni izvedel pričakovanih ukrepov za preprečevanje škode in če nevarnost škodnega dogodka odstopa od nevarnosti, s katero se posamezniki srečujemo v vsakdanjem življenju. Ugotovljene dejanske okoliščine sodišča prve stopnje potrjujejo, da so bili roparski napadi pričakovani zato, ker so poštna vozila vsakodnevno prevažala poštnim enotam poleg običajne pošte tudi vrednostne pakete (pisma) in denar, zato je obstajala nevarnost roparskega napada ob vsakem prevozu, ker se ni vedelo, kakšna je vrednost tovora, ki se prevaža.
Določbe 508. čl. OZ, po katerem mora predkupni upravičenec ob sprejemu ponudbe hkrati plačati tudi kupnino, pri prodaji kmetijskih zemljišč ni mogoče avtomatično uporabiti. Navedeno pa ne pomeni, da takšen pogoj, v kolikor ga prodajalec postavi v ponudbi, ni dopusten.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062855
ZPP člen 13, 194, 194/3, 333, 333/3, 338, 338/3. ZOR člen 200, 206, 372, 372/1, 376, 376/1, 377, 377/1, 377/2.
izsiljevanje – solidarna odgovornost – prispevek oškodovanca – pobotni ugovor – zavrženje pobotnega ugovora – litispendenca v pobot uveljavljanega zahtevka – vezanost na kazensko sodbo – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti – posttravmatska stresna motnja – strah – razžalitev
O istem zahtevku, o katerem že teče pravda, se ne more začeti nova pravda med istimi strankami. Z novim zahtevkom je izenačen tudi zahtevek, ki ga prvotožena stranka ugovarja v pobot.
Do streljanja je prišlo po krivdi prvega toženca, ki je tožnika spravil v stanje, da je streljal in zato ravnanja tožnika (uporaba strelnega orožja) ni mogoče oceniti kot prispevka k nastanku tožnikove škode.
Tožniku pripada odškodnina za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, kamor lahko kot posredne telesne bolečine uvrstimo težave, ki so nastale v okviru posttravmatske stresne motnje: motnje spanja, bolečine v trebuhu, tesnobnost, anksioznost, nemir, preobčutljivost, nočne more, podoživljanje stresnega dogodka ter hude strahove ob srečanju oseb, ki so ga spominjale na prvega toženca, umik iz družbe in precejšnja socialna izolacija.
O razžalitvi govorimo takrat, če gre za formalno žalitev, psovke, izraze omalovaževanja, žaljive vrednostne sodbe ipd. Zadostuje že zavest, da je dejanje objektivno žaljivo in sposobno, da žali čast in dobro ime ter voljo storilca storiti to dejanje kot pri vsaki drugi nepremoženjski škodi je tudi pri tej odločilen kriterij njena intenzivnost.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/2. ZUP člen 87, 87/4. ZKP člen 88, 88/4.
redni postopek – vročanje – smiselna uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku – roki – smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku
Če naslovnika ni najti na naslovu, nastopi pravna domneva, da je bila vročitev opravljena s potekom petnajstdnevnega roka od dneva, ko vročevalec pusti obvestilo.
Nedelja in drugi dela prosti dnevi nimajo vpliva na tek roka, temveč le na iztek pritožbenega roka.
skupno premoženje – nastanek skupnega premoženja – delitev skupnega premoženja – lastninska pravica – državljanstvo kot pogoj za pridobitev lastninske pravice
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da za nastanek skupnega premoženja ni pomembno, ali pogodbo skleneta oba zakonca ali le eden od njiju. Posel lahko sklene le eden, vendar pa učinkuje proti obema. Na ta način nepremičnina preide v skupno premoženje. Skupno premoženje zakoncev pomeni skupnost vseh premoženjskih, torej vrednostno ocenljivih pravic, ki pripadajo obema zakoncema skupaj v nedoločenih deležih. Dejstvo, da nepremičnina spada v skupno premoženje, pomeni, da sta nosilca lastninske pravice oba zakonca skupaj kot kolektiv (kot enota). Za veljavnost prenosa lastninske pravice na stanovanju iz premoženja prodajalca v skupno premoženje zadošča, da posebne pogoje za pridobitev lastninske pravice (med katere sodi tudi slovensko državljanstvo) izpolnjuje tisti zakonec, ki sklepa pogodbo. Državljanstvo drugega zakonca za veljavnost prenosa lastninske pravice v skupno premoženje ne more biti odločilno.
Če želi zakonec z delitvijo skupnega premoženja pridobiti lastninsko oziroma solastninsko pravico na nepremičnini, mora izpolnjevati pogoj državljanstva. To pomeni, da državljanstvo lahko vpliva na način delitve skupnega premoženja, ne pa tudi na to, ali nepremičnina spada v skupno premoženje.
ZZZDR člen 123, 123/1, 129, 129a, 129a/2. ZPP člen 216.
določitev preživnine – potrebe otroka
Pri določitvi preživnine gre predvsem za oceno otrokovih potreb in ne za goli matematični izračun, ki bi predstavljal vsoto zneskov po predloženih računih. Natančne višine posameznega stroška tako niti ni potrebno ugotoviti, glede na to, da mesečno variirajo in da se včasih pojavijo tudi nepredvideni stroški, pa jih dejansko tudi ni mogoče ugotoviti z matematično natančnostjo.
smotrnost spremembe tožbe – sprememba stvarne pristojnosti – uveljavitev ZPP-D
Za presojo, ali je sprememba tožbe smotrna (in v tem okviru ali bi zaradi spremembe tožbe prišlo do spremembe stvarne pristojnosti), ni odločilen trenutek, ko sodišče dejansko odloča o spremembi tožbe, pač pa trenutek, ko je toženec podal izjavo, da s spremembo tožbe ne soglaša. S trenutkom, ko toženec spremembi tožbe nasprotuje, se vzpostavi situacija, glede na katero mora sodišče odločiti, ali je sprememba tožbe smotrna. Pri tem na odločitev ne more vplivati sprememba procesnega zakona, ki je začela veljati kasneje, ko so nastopili vsi pogoji, od katerih je odvisna odločitev sodišča.
pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – plačilo sodnih taks iz stečajne mase – obročno plačilo sodnih taks
Tožeča stranka sicer navaja, da premoženja (še ni) uspela unovčiti ter da ni pričakovati, da bodo sredstva unovčena do celotne ocenjene višine, kot tudi, da terjatev (še ni) uspela izterjati, ne trdi pa, da stečajne mase sploh ne bo mogoče unovčiti. Ker je torej razvidno, da obstaja premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči (med drugim tudi) za kritje stroškov postopka je bila odločitev sodišča prve stopnje o neugoditvi predlogu za oprostitev plačila taks pravilna.
odgovornost upravljalca smučišča - dolžnosti upravljalca smučišča - nesreča na smučišču - snežna gruda – smučanje - skrbnost smučarja - običajni riziko smučanja - narivek južnega snega - južni sneg - spomladanska smuka - splošno znano dejstvo - pravno vprašanje - dejansko vprašanje
Kaj je „drugo nevarno mesto“ na smučišču, je pravno in ne dejansko vprašanje, zato je stvar sodišča in ne izvedenca. Narivek južnega snega ni takšno mesto, saj sodi v običajne rizike, ki so lastni smučanju na urejenih smučiščih.
Južni sneg na pomladanski smuki je splošno znano dejstvo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057111
ZOZP člen 7. AO-95 člen 3, 3/3.
obvezno avtomobilsko zavarovanje – regresna pravica zavarovalnice – pogodbena odškodninska odgovornost – izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola – zavarovanje odgovornosti zavarovalca – zavarovanje odgovornosti upravljavca vozila – ugovori upravljavca – seznanjenost s splošnimi pogoji zavarovanja
Zavarovanje odgovornosti za škodo povzročeno tretjim osebam je vezano na vozilo in zato poleg zavarovanja odgovornosti sklenitelja zavarovanja (zavarovalca), vključuje tudi zavarovanje odgovornosti tistega, ki vozilo upravlja po volji zavarovalca (zavarovanca). Takšna pravica zavarovalnice temelji na Splošnih pogojih zavarovanja, ki predstavlja del pogodbenega statuta strank zavarovalne pogodbe. V skladu z ZOZP pa takšna pravica temelji tudi na zakonu in jo zato glede na vsebino 7. člena ZOZP zavarovalnica lahko uveljavlja tudi zoper zavarovanca.
pogodba o trgovskem zastopanju – razlaga pogodbe – provizija – pravica do plačila provizije po prenehanju pogodbe
Tožena stranka je bila dolžna plačevati 3 % provizijo v času veljavnosti Dogovora in Aneksa, kar je tudi storila. Če ni zahtevala vrnitve iz naslova jamstva in je bila pripravljena tožniku še eno leto plačevati 1 % provizijo, je to stvar njene poslovne odločitve in ne more predstavljati priznanja tožene stranke, da je tožnik upravičen zahtevati provizijo tudi po prenehanju veljavnosti Dogovora, ki po vsebini predstavlja pogodbo o trgovskem zastopanju v smislu določb 790. člena in naslednjih ZOR.
začasna odredba v zavarovanje zahteve za denacionalizacijo – vlaganja v nepremičnino – razpolaganje z denacionaliziranim premoženjem - oblike vrnitve podržavljenega premoženja
Nepremičnina, katere vrednost se je zaradi novih investicij bistveno povečala (povečanje nad 30% vrednosti nepremičnine), se po izbiri upravičenca ne vrne ali se na njej vzpostavi lastninski delež do višine prvotne vrednosti nepremičnine ali pa se vrne pod pogojem, da za razliko v vrednosti plača odškodnino. Tako ne vzdrži pritožbeni očitek, da vlaganja pritožnika na obliko vrnitve nimajo vpliva.
Toženca sta po določitvi nujne poti v nepravdnem postopku opustila vsakršno poseganje v zemljišče tožeče stranke izven določene trase nujne poti, zaradi česar negatorna tožba ni upravičena, saj z njo zahtevata prepoved poseganja v lastninsko pravico, čeprav takšnih ravnanj toženca nesporno več ne izvajata.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – prepoved odtujitve in obremenitve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena
Pavšalna trditev, da je nepremičnina, katere prepoved obremenitve in odtujitve se zahteva, dolžnikovo edino premoženje, ne zadošča za uspeh predloga za izdajo začasne odredbe.
pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - res iudicata v izvršilnem postopku - negativna procesna predpostavka - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - objektivne meje pravnomočnosti - čista procesna teorija - sporni predmet - zavrženje predloga za izvršbo
Ni v nasprotju s pravico do sodnega varstva, če sodišče prepoved ponovnega odločanja o isti stvari upošteva tudi v izvršilnem postopku v primeru, ko je bil prejšnji izvršilni postopek s sklepom pravnomočno ustavljen in predlog za izvršbo v presežnem delu zavrnjen prav zaradi popolnega poplačila terjatve, in sicer niti v primeru, da je pravnomočna odločitev nezakonita oziroma napačna.
Solastninski delež je na podlagi 65. člena SPZ določen v sorazmerju s celoto (idealni del), etažna lastnina pa predstavlja izključno lastninsko pravico na posameznem delu stavbe in solastnino skupnih delov. Omenjeni obliki lastninske pravice torej nista kompatibilni in torej ne moreta sobivati na isti nepremičnini.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0002684
ZPPSL člen 159 – 156. OZ člen 25, 28, 65. ZIP člen 337, 339.
zbiranje ponudb za prodajo v stečajnem postopku – varščina – sklenitev pogodbe – zahtevek na vračilo varščine
Pravno odločilni okoliščini pri sklepanju pogodbe na podlagi javnega vabila k dajanju ponudb sta dve pravni dejstvi:
da je tožena stranka kot stečajni dolžnik po stečajnem upravitelju na odpiranju prispelih ponudb na podlagi javnega povabila sprejela ponudbo tožeče stranke (kot edinega ponudnika) za nakup predmeta prodaje in da je istega dne k sklenitvi pogodbe dal soglasje predsednik stečajnega senata ter da je obvestila tožečo stranko, da njeno ponudbo sprejema;
da tožeča stranka ni, ne glede na poziv tožene stranke, da mora skladno z razpisnimi pogoji do vključno 16.10.2007 podpisati kupoprodajno pogodbo, pristopila k podpisu pogodbe.
Varščina, kot jo je bila dolžna vplačati tožeča stranka, kot pogoj za veljavnost ponudbe, je znesek, ki ga je vplačala za utrditev njene obveznosti,da bo sklenila pogodbo, če bo izbrana v postopku zbiranja ponudb. Za varščino se uporabljajo smiselno določbe o ari iz OZ, saj ZPPSL nima posebnih določb o varščini. Ker je tožeča stranka odklonila sklenitev kupoprodajne pogodbe, je tožena stranka utemeljeno zadržala vplačano varščino v korist njene stečajne mase.