Kljub temu, da se nista mogla toženca brez svoje krivde vključiti v novi način zbiranja odpadkov zaradi sporne služnostne poti, se ne moreta izogniti obvezni uporabi storitev javne službe, ki jo za povzročitelje komunalnih odpadkov narekuje Odlok.
izbris gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije - pritožba družbenika - družbenik pravne osebe, nad katero se vodi postopek izbrisa - legitimacija za vložitev pritožbe - nedovoljenost pritožbe - sklep o začetku postopka izbrisa - udeleženci postopka izbrisa - sklep o obstoju izbrisnega razloga
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa ni bil vložen, pritožnik pa te ugotovitve niti ne izpodbija, zato nima legitimacije za vložitev pritožbe.
izvršilni stroški - pravočasnost zahteve za povračilo stroškov
Namen izvršilnega postopka je, da pride upnik do poplačila svoje terjatve brez nepotrebnega odlašanja. Namen določbe VII. odst. 38. čl. ZIZ je zato v tem, da se izvršba ne zavlačuje, ker je upnik odlašal s priglasitvijo stroškov, zato jih mora priglasiti takoj, ko je to mogoče, oz. v skrajnem roku 30 dni po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oz. zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala. Če upnik ne ravna po tej določbi, se stroški ne priznajo.
priobalno zemljišče – krušenje skal - odškodninska odgovornost upravitelja zemljišča, ki je javno dobro – skrb za varnost in zdravje – opozorilne table za nevarnost
Za škodo iz predmetnega javnega dobra je po ZV-1 odgovoren upravljavec priobalnega zemljišča. Na podlagi teh ugotovitev je za škodo, ki je nastala tožnici, kot upravitelj zemljišča, ki je javno dobro, po določilu 4. člena ZV-1 odgovorna drugotožena stranka (RS), za odgovornost prvotožene stranke (občina Piran) pa ni pravne podlage.
Javno dobro so v okviru splošne rabe upravičeni uporabljati vsi, pri čemer pa je položaj upravljavca javnega dobra (na katerem sicer pridobitev lastninske pravice ni možna) podoben lastniškemu in iz njega izhajajo tudi dolžnosti, bremena in odgovornosti in ne zgolj pravice. Med njimi je tudi skrb za varnost in zdravje uporabnikov določenega javnega dobra.
Odgovornost drugotožene stranke (RS) je podana že iz razloga, ker ni sprejela najnujnejših ukrepov za zavarovanje uporabnikov javnega dobra, saj ni ustrezno postavila opozorilnih tabel za informiranje o trajni nevarnosti padanja kamenja, kar je najmanj, kar bi morala storiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok
Tožnica je tožbo za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga vložila po poteku roka 30 dni. Ker je ta rok prekluzivne narave, tožnica zaradi zamude roka nima pravice do sodnega varstva. Njena tožba se zavrže.
ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 164, 165. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov (1972) člen 8, 17.
zavarovalna doba – čas, prebit v starostnem zavarovanju kmetov – čas opravljanja kmetijske dejavnosti
Ker tožnik ni bil lastnik kmetijskega zemljišča, velikega vsaj en hektar, ni mogoče šteti, da je opravljal kmetijsko dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic, poleg tega pa tudi ni bil solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča in tudi ni bil zavezanec davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Ker ni bil zavarovanec starostnega zavarovanja kmetov, mu te dobe kot časa, prebitega v starostnem zavarovanju kmetov, tudi ni mogoče všteti kot zavarovalne dobe v pokojninsko dobo.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/2-2, 93, 93/1. ZDSS-1 člen 63, 63/1.
invalidnost - stanje do dokončne odločbe
Ker se invalidnost v socialnem sporu presoja glede na stanje, kot je obstajalo v času do izdaje izpodbijane dokončne odločbe, je odločitev toženca, da se tožnica razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, ker je popolnoma nezmožna za delo, pravilna, kljub tem, da se je njeno stanje oziroma delazmožnost po dokončnosti odločbe lahko spremenila oziroma izboljšala.
ZZVZZ člen 39, 81, 81/1, 81/5, 82, 85. ZUP člen 113, 113/1, 114, 125, 126, 126/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 174, 174/1, 235.
ugotovitev začasne nezmožnosti za delo – stroški upravnega postopka
Ker se postopek za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo ni pričel po uradni dolžnosti, temveč na tožnikovo zahtevo, tožnik ni upravičen do povračila stroškov upravnega postopka (stroški pravnega zastopanja), čeprav je uspel s pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo toženca.
ZPIZ-1 člen 5, 115, 115/1, 115/1-3, 119, 426. Sklep o pogojih, kdaj se šteje, da je zavarovanec preživljal družinskega člana člen 1, 6. Sklep o najnižji pokojninski osnovi in osnovi za odmero dodatnih pravic (2002) člen 2.
družinska pokojnina – starši – pogoj preživljanja
Ker tožnica, ki je bila ob hčerini smrti starejša od 52 let, ni dokazala, da ji je pokojna hči, po kateri tožnica uveljavlja družinsko pokojnino, v koledarskem letu pred svojo smrtjo redno mesečno dajala sredstva najmanj v višini polovice povprečnega zneska osnove za odmero dodatnih pravic (37.387,04 SIT oziroma 156,00 EUR), ni izpolnjen pogoj preživljanja družinskega člana ob smrti zavarovanca, zato tožnica nima pravice do družinske pokojnine po pokojni hčeri.
prijava terjatev v stečaju - napotitev na pravdo za ugotovitev terjatve – terjatev utemeljena na izvršljivem notarskem zapisu
Obe terjatvi je upnik utemeljeval na priloženem izvršljivem notarskem zapisu. Pritožnik zato utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje napačno sledilo predlogu stečajnega upravitelja, ko je na vložitev tožbe na ugotovitev prerekanega dela terjatve napotilo upnika.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 96, 100. ZPP člen 285, 362.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - večje število delavcev - kriteriji za izbiro - ponovljeni postopek pred sodiščem - materialno procesno vodstvo
Delodajalec je samo v primeru, če gre za večje število delavcev, katerih delo v zakonsko določenem roku zaradi poslovnih razlogov postane nepotrebno, dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev. Med presežne delavce ni mogoče šteti delavcev, ki jim pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha zaradi izteka časa, niti delavcev, zaposlenih pri drugem delodajalcu, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku. Če ne gre za večje število presežnih delavcev, gre za tako imenovane individualne odpuste (redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga). V takem primeru ni treba izdelati posebnega programa ali uporabiti kriterijev za določitev presežnih delavcev.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2. ZZDej člen 1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1.
povračilo stroškov zdravljenja – nekonvencionalno zdravljenje v tujini
Ker terapija, ki jo je tožnica opravila v tujini (v Avstriji), predstavlja nekonvencionalno zdravljenje, ki ni zajeto med pravicami iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, tožnica ni upravičena do povračila stroškov zdravstvenih storitev.
Zaradi upokojitve odvetnika – pooblaščenca tožeče stranke pooblastilno razmerje po ZPP ni prenehalo. Iz tega razloga se pisanja, ki se na tožečo stranko nanašajo, vročajo upokojenemu odvetniku kot univerzitetnemu diplomiranemu pravniku z opravljenim pravniškim državnim izpitom in ne avtomatično odvetniku – prevzemniku pisarne.
Če poda s strani sodišča določeni sodni izvedenec logično in prepričljivo mnenje o vzrokih za zdravstvene težave, določitev drugega izvedenca iste stroke ni potrebna, četudi se stranka s podanim mnenjem ne strinja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0063418
ZPP člen 286b, 337, 337/1.
prepozne pripombe na izvedeniško mnenje – odstop od pogodbe brez odpovednega roka
Tožeča stranka bi morala sama pravočasno ugovarjati ugotovitvam izvedenca takoj, ko je bilo to mogoče, v pravnih sredstvih pa le, če slednjega ni mogla prej uveljavljati brez lastne krivde. Tožeča stranka je mnenje izvedenca, skupaj z dvema dopolnitvama v postopku pred sodiščem prve stopnje v celoti sprejela, v pritožbi pa niti ne zatrjuje, da izvedeniškemu mnenju ni mogla ugovarjati prej.
v obravnavanem primeru je šlo za pogodbo z večimi zaporednimi obveznostmi, ki so se na začetku poslovnega sodelovanja redno izpolnjevale, dokler tožnica ni prenehala z izpolnjevanjem svojih obveznosti in jo je zato tožena stranka večkrat pisno pozvala ter se z njo celo dogovorila v maju 2005 o poravnavi zapadlih obveznosti. Tožeča stranka se dogovorjenega ni držala, vsled česar je tožena stranka upravičeno pričakovala, da obveznosti tudi v prihodnje ne bodo izpolnjene ter utemeljeno izkoristila pravico iz 2. odstavka 11. člena pogodbe o odpovedi pogodbe brez odpovednega roka.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – subrogacija – soodgovornost za nezgodo
Voznik si mora pred prehitevanjem ogledati, kaj se dogaja na cestišču pred njim in za njim. Zato je pritrditi prvostopnemu sodišču, da bi F. moral, glede na to, da se mu je P. vozilo približevalo od zadaj, z občutno višjo hitrostjo od njegove, predvideti, da bo začelo prehitevati in da bo pri tem bistveno hitrejše od njega.
Tožena stranka je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje tista, ki bi morala dokazati, da tožnica ni bila diskriminirana oziroma da ni bila neenako obravnavana zaradi zdravstvenega stanja. Ker tega ni storila, ampak je bilo ugotovljeno, da je njen zakoniti zastopnik na tožnico naslavljal očitke v zvezi s pogostimi odsotnostmi z dela zaradi bolezni, je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije utemeljen (po temelju).
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – prepoved odtujitve in obremenitve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena
Pavšalna trditev, da je nepremičnina, katere prepoved obremenitve in odtujitve se zahteva, dolžnikovo edino premoženje, ne zadošča za uspeh predloga za izdajo začasne odredbe.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0002684
ZPPSL člen 159 – 156. OZ člen 25, 28, 65. ZIP člen 337, 339.
zbiranje ponudb za prodajo v stečajnem postopku – varščina – sklenitev pogodbe – zahtevek na vračilo varščine
Pravno odločilni okoliščini pri sklepanju pogodbe na podlagi javnega vabila k dajanju ponudb sta dve pravni dejstvi:
da je tožena stranka kot stečajni dolžnik po stečajnem upravitelju na odpiranju prispelih ponudb na podlagi javnega povabila sprejela ponudbo tožeče stranke (kot edinega ponudnika) za nakup predmeta prodaje in da je istega dne k sklenitvi pogodbe dal soglasje predsednik stečajnega senata ter da je obvestila tožečo stranko, da njeno ponudbo sprejema;
da tožeča stranka ni, ne glede na poziv tožene stranke, da mora skladno z razpisnimi pogoji do vključno 16.10.2007 podpisati kupoprodajno pogodbo, pristopila k podpisu pogodbe.
Varščina, kot jo je bila dolžna vplačati tožeča stranka, kot pogoj za veljavnost ponudbe, je znesek, ki ga je vplačala za utrditev njene obveznosti,da bo sklenila pogodbo, če bo izbrana v postopku zbiranja ponudb. Za varščino se uporabljajo smiselno določbe o ari iz OZ, saj ZPPSL nima posebnih določb o varščini. Ker je tožeča stranka odklonila sklenitev kupoprodajne pogodbe, je tožena stranka utemeljeno zadržala vplačano varščino v korist njene stečajne mase.
skupno premoženje – nastanek skupnega premoženja – delitev skupnega premoženja – lastninska pravica – državljanstvo kot pogoj za pridobitev lastninske pravice
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da za nastanek skupnega premoženja ni pomembno, ali pogodbo skleneta oba zakonca ali le eden od njiju. Posel lahko sklene le eden, vendar pa učinkuje proti obema. Na ta način nepremičnina preide v skupno premoženje. Skupno premoženje zakoncev pomeni skupnost vseh premoženjskih, torej vrednostno ocenljivih pravic, ki pripadajo obema zakoncema skupaj v nedoločenih deležih. Dejstvo, da nepremičnina spada v skupno premoženje, pomeni, da sta nosilca lastninske pravice oba zakonca skupaj kot kolektiv (kot enota). Za veljavnost prenosa lastninske pravice na stanovanju iz premoženja prodajalca v skupno premoženje zadošča, da posebne pogoje za pridobitev lastninske pravice (med katere sodi tudi slovensko državljanstvo) izpolnjuje tisti zakonec, ki sklepa pogodbo. Državljanstvo drugega zakonca za veljavnost prenosa lastninske pravice v skupno premoženje ne more biti odločilno.
Če želi zakonec z delitvijo skupnega premoženja pridobiti lastninsko oziroma solastninsko pravico na nepremičnini, mora izpolnjevati pogoj državljanstva. To pomeni, da državljanstvo lahko vpliva na način delitve skupnega premoženja, ne pa tudi na to, ali nepremičnina spada v skupno premoženje.