Za presojo aktivne legitimacije upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom je odločilno, ali ima upnik terjatev do dolžnika prav na dan vložitve predloga. Kasnejša pridobitev terjatve za presojo aktivne legitimacije ni relevantnega pomena.
izbris gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije - pritožba družbenika - družbenik pravne osebe, nad katero se vodi postopek izbrisa - legitimacija za vložitev pritožbe - nedovoljenost pritožbe - sklep o začetku postopka izbrisa - udeleženci postopka izbrisa - sklep o obstoju izbrisnega razloga
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa ni bil vložen, pritožnik pa te ugotovitve niti ne izpodbija, zato nima legitimacije za vložitev pritožbe.
ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 164, 165. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov (1972) člen 8, 17.
zavarovalna doba – čas, prebit v starostnem zavarovanju kmetov – čas opravljanja kmetijske dejavnosti
Ker tožnik ni bil lastnik kmetijskega zemljišča, velikega vsaj en hektar, ni mogoče šteti, da je opravljal kmetijsko dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic, poleg tega pa tudi ni bil solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča in tudi ni bil zavezanec davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Ker ni bil zavarovanec starostnega zavarovanja kmetov, mu te dobe kot časa, prebitega v starostnem zavarovanju kmetov, tudi ni mogoče všteti kot zavarovalne dobe v pokojninsko dobo.
izvršilni stroški - pravočasnost zahteve za povračilo stroškov
Namen izvršilnega postopka je, da pride upnik do poplačila svoje terjatve brez nepotrebnega odlašanja. Namen določbe VII. odst. 38. čl. ZIZ je zato v tem, da se izvršba ne zavlačuje, ker je upnik odlašal s priglasitvijo stroškov, zato jih mora priglasiti takoj, ko je to mogoče, oz. v skrajnem roku 30 dni po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oz. zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala. Če upnik ne ravna po tej določbi, se stroški ne priznajo.
Tožnik je delal pod vodstvom tožene stranke, na gradbišču, zato je bila tožena stranka kot izvajalka dolžna poskrbeti za možnost neoviranega in varnega dela, ne glede na to, v kakšnem pravnem razmerju je bil delavec z njo, četudi so bili zaposleni pri podizvajalcu, njej pa le posredovani.
uporaba slovenskega prava - ugotavljanje prave volje - jamčevanje za napake - razdrtje pogodbe zaradi neodprave napake - odstop od pogodbe – izjava o odstopu od pogodbe – odstopno upravičenje kupca zaradi napak na stvari
Za ugotovitev prave vsebine volje je pri razlagi spornih določil pogodbe v skladu z 2. odstavkom 82. člena OZ potrebno ugotavljati tudi skupen namen pogodbenikov in upoštevaje splošna načela obligacijskega prava. Takšen namen sklenitve pogodbe je lahko izražen tako v nezapisanih ustno dogovorjenih pogojih ob sami sklenitvi pogodbe ali pa je takšna vsebina pogodbe rezultat dolgotrajnejšega usklajevanja med pogodbenima strankama, ki ob sklenitvi pogodbe ni bila izrecno zapisana, je bila pa s strani pogodbenih strank očitno usklajena.
Če je kupec pri uveljavljanju pravilne izpolnitve dal prodajalcu dodaten rok za odpravo pomanjkljivosti, je v enem in drugem primeru skladno s 471. členom OZ podana zakonska domneva, da je ob neodpravi pomanjkljivosti z iztekom dodatnega roka kupec odstopil od pogodbe. To pomeni, da za odstop od pogodbe
ni potrebna posebna izjava volje kupca, saj ima tak učinek že iztek dodatnega roka za pravilno izpolnitev.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3. ZOFVI člen 115, 124.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - vzgoja in izobraževanje - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka ob dejstvu manjšega vpisa dijakov in študentov v tekoče šolsko leto ni bila dolžna zmanjšati učne obveze drugemu učitelju, da bi tožniku zagotovila nekaj ur pouka skupaj z dopolnjevanjem učne obveze pri drugem zavodu. Ob ugotovitvi, da je prenehala potreba po delu enega učitelja športne vzgoje, je tožniku zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Določba 1. odstavka 63. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, po kateri spremstva ni mogoče odrediti med bolnišničnim ali zdraviliškim zdravljenjem, ni le razčlenila določbe 1. odstavka 43. člena ZZVZZ, po kateri ima pravico do povračila potnih stroškov (ki po 4. odstavku 39. člena ZZVZZ obsega tudi stroške nastanitve med potovanjem in bivanjem v drugem kraju) tudi spremljevalec zavarovane osebe, če tako odloči osebni zdravnik ali zdravniška komisija, temveč je samostojno določila, da spremstva v navedenih primerih sploh ni mogoče odrediti in je s tem izničila določbo 1. odstavka 43. člena ZZVZZ. V takšnem primeru je sodišče dolžno upoštevati, da je sodnik vezan na ustavo in zakon, in določila podzakonskega akta, ki je v nasprotju z zakonom, ne more uporabiti.
Odškodnina po določbi 2. odst. 112. čl. ZDR, po kateri je delavec v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in do odškodnine najmanj v višini plačila za čas odpovednega roka, zapade v plačilo z dnem podaje odpovedi (saj odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn člen 12.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za izbiro
Ker tožena stranka pri določitvi presežnih delavcev ni ravnala skladno s programom razreševanja presežnih delavcev, ki ga je sama sprejela (tožena stranka se pri izbiri ni držala kriterijev oziroma pravil, ki jih je določila), redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožniku iz poslovnega razloga, ni zakonita.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – subrogacija – soodgovornost za nezgodo
Voznik si mora pred prehitevanjem ogledati, kaj se dogaja na cestišču pred njim in za njim. Zato je pritrditi prvostopnemu sodišču, da bi F. moral, glede na to, da se mu je P. vozilo približevalo od zadaj, z občutno višjo hitrostjo od njegove, predvideti, da bo začelo prehitevati in da bo pri tem bistveno hitrejše od njega.
Tožena stranka je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje tista, ki bi morala dokazati, da tožnica ni bila diskriminirana oziroma da ni bila neenako obravnavana zaradi zdravstvenega stanja. Ker tega ni storila, ampak je bilo ugotovljeno, da je njen zakoniti zastopnik na tožnico naslavljal očitke v zvezi s pogostimi odsotnostmi z dela zaradi bolezni, je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije utemeljen (po temelju).
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSC0002644
Uredba Evropskega parlamenta in sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21.4.2004 o uvedbi Evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 3/1-b, 3/1-c.
pogoji za potrditev evropskega naloga za izvršbo - nespornost zahtevka
V postopku potrditve evropskega naloga za izvršbo ni več možno zatrjevati, da odgovor na tožbo v pravdnem postopku ni bil obrazložen.
V (našem) pravdnem postopku pred sodišči splošne pristojnosti ni predvidena sodba zaradi izostanka z naroka in je slovenska procesna ureditev ne pozna.
Kljub temu, da se nista mogla toženca brez svoje krivde vključiti v novi način zbiranja odpadkov zaradi sporne služnostne poti, se ne moreta izogniti obvezni uporabi storitev javne službe, ki jo za povzročitelje komunalnih odpadkov narekuje Odlok.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/2-2, 93, 93/1. ZDSS-1 člen 63, 63/1.
invalidnost - stanje do dokončne odločbe
Ker se invalidnost v socialnem sporu presoja glede na stanje, kot je obstajalo v času do izdaje izpodbijane dokončne odločbe, je odločitev toženca, da se tožnica razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, ker je popolnoma nezmožna za delo, pravilna, kljub tem, da se je njeno stanje oziroma delazmožnost po dokončnosti odločbe lahko spremenila oziroma izboljšala.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – reintegracija
Tožnik je po prejemu pravnomočne sodbe, s katero je imel priznano pravico do reintegracije k toženi stranki, toženo stranko obvestil, da se ima namen vrniti na delo in da je za določen čas zaposlen pri drugem delodajalcu. Ker je imel obveznosti tudi do drugega delodajalca in ker ni bil dolžan samovoljno prekiniti pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka, dejstvo, da se ni takoj vrnil na delo k toženi stranki, ne predstavlja neupravičenega izostanka z dela. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga ni zakonita.
pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – plačilo sodnih taks iz stečajne mase – obročno plačilo sodnih taks
Tožeča stranka sicer navaja, da premoženja (še ni) uspela unovčiti ter da ni pričakovati, da bodo sredstva unovčena do celotne ocenjene višine, kot tudi, da terjatev (še ni) uspela izterjati, ne trdi pa, da stečajne mase sploh ne bo mogoče unovčiti. Ker je torej razvidno, da obstaja premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči (med drugim tudi) za kritje stroškov postopka je bila odločitev sodišča prve stopnje o neugoditvi predlogu za oprostitev plačila taks pravilna.
odgovornost upravljalca smučišča - dolžnosti upravljalca smučišča - nesreča na smučišču - snežna gruda – smučanje - skrbnost smučarja - običajni riziko smučanja - narivek južnega snega - južni sneg - spomladanska smuka - splošno znano dejstvo - pravno vprašanje - dejansko vprašanje
Kaj je „drugo nevarno mesto“ na smučišču, je pravno in ne dejansko vprašanje, zato je stvar sodišča in ne izvedenca. Narivek južnega snega ni takšno mesto, saj sodi v običajne rizike, ki so lastni smučanju na urejenih smučiščih.
Južni sneg na pomladanski smuki je splošno znano dejstvo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062855
ZPP člen 13, 194, 194/3, 333, 333/3, 338, 338/3. ZOR člen 200, 206, 372, 372/1, 376, 376/1, 377, 377/1, 377/2.
izsiljevanje – solidarna odgovornost – prispevek oškodovanca – pobotni ugovor – zavrženje pobotnega ugovora – litispendenca v pobot uveljavljanega zahtevka – vezanost na kazensko sodbo – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti – posttravmatska stresna motnja – strah – razžalitev
O istem zahtevku, o katerem že teče pravda, se ne more začeti nova pravda med istimi strankami. Z novim zahtevkom je izenačen tudi zahtevek, ki ga prvotožena stranka ugovarja v pobot.
Do streljanja je prišlo po krivdi prvega toženca, ki je tožnika spravil v stanje, da je streljal in zato ravnanja tožnika (uporaba strelnega orožja) ni mogoče oceniti kot prispevka k nastanku tožnikove škode.
Tožniku pripada odškodnina za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, kamor lahko kot posredne telesne bolečine uvrstimo težave, ki so nastale v okviru posttravmatske stresne motnje: motnje spanja, bolečine v trebuhu, tesnobnost, anksioznost, nemir, preobčutljivost, nočne more, podoživljanje stresnega dogodka ter hude strahove ob srečanju oseb, ki so ga spominjale na prvega toženca, umik iz družbe in precejšnja socialna izolacija.
O razžalitvi govorimo takrat, če gre za formalno žalitev, psovke, izraze omalovaževanja, žaljive vrednostne sodbe ipd. Zadostuje že zavest, da je dejanje objektivno žaljivo in sposobno, da žali čast in dobro ime ter voljo storilca storiti to dejanje kot pri vsaki drugi nepremoženjski škodi je tudi pri tej odločilen kriterij njena intenzivnost.