Postopek na podlagi tožbe zaradi ugotovitve ničnosti oziroma neveljavnosti pogodbe ni sodni postopek, ki bi izpolnjeval pogoje 1. odstavka 79. člena ZZK-1 za zaznambo spora.
ZP-1 člen 139, 155, 155/1, 155/1-8, 163, 163/5. ZVCP-1 člen 138, 138/1, 138/1-3, 138/1-5, 138/7, 138/8.
odvzem predmetov – odmera sankcij – obrazložitev sodbe o prekršku – razlogi o odločilnih dejstvih – vozniško dovoljenje
Razlogi o subjektivnem elementu prekrška predstavljajo odločilna dejstva za ugotovitev odgovornosti za storjeni prekršek in so pomembni pri odmeri sankcij. Iz obrazložitve sodbe o prekršku mora biti razvidno, kako so bile upoštevane okoliščine konkretne zadeve, ki jih ZP-1 določa kot pomembne za odmero sankcij.
ZPP člen 481, 481/1, 481/1-1. ZDR člen 137, 137/3, 137/4. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-2, 58, 63, 63/1, 69, 73, 73/1. ZZVZZ člen 29, 84. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 137, 137/1, 229, 229/1, 229/2, 229/4.
stvarna pristojnost – pravica iz obveznega zavarovanja
Pravica do nadomestila med začasno zadržanostjo z dela je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, pri uveljavljanju katere so udeležene tri stranke: zavarovanec oziroma delavec, nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja in delodajalec. Toženec (zavod) je zahtevo tožnika (delodajalca) za povračilo nadomestila za polni delovni čas zavrnil z dokončno odločbo, zato spor o povračilu nadomestila ni gospodarski, temveč socialni spor.
ZPP člen 94, 95, 96, 97, 328, 452, 453, 453.a. ZGD-1 člen 4, 32.
veljavnost pooblastila – pooblastilo pravne osebe – spor majhne vrednosti – sodba na podlagi pripoznave – poprava sodbe
Pooblastilo, ki ga daje pravna oseba kot pravdna stranka je veljavno in popolno, če je podpisano in če iz njega izhaja, da ga daje pravna oseba, ki je stranka v postopku.
Pooblastilo je veljavno, četudi je na njem navedeno, da zastopa toženo stranko tisti, za katerega se ugotovi, da v času podpisa pooblastila ni bil več zakoniti zastopnik.
V dvomu glede pristnosti pisnega pooblastila, se sme odrediti le, da se predloži overjeno pooblastilo.
S sklepom o popravi se ne odloča o tožbenem zahtevku oziroma o delu tožbenega zahtevka, saj ZPP dopušča popravo sodbe le, če gre za popravo napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96, 96/1, 116, 116/3. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja Slovenije člen 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - vzgoja in izobraževanje - kriteriji za izbiro - rok za podajo odpovedi - bolniški stalež
Na podlagi navedb tožnice, da je bila ves čas sodnega spora v bolniškem staležu (ki jim tožena stranka ni oporekala, tako da štejejo za resnične), je sodišče prve stopnje v okviru tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, reparacijo in reintegracijo in ob ugotovitvi, da je odpoved zakonita, tožnici pravilno prisodilo obstoj delovnega razmerja in reparacijo za čas 6 mesecev po izteku odpovednega roka .
Tožnik je delal pod vodstvom tožene stranke, na gradbišču, zato je bila tožena stranka kot izvajalka dolžna poskrbeti za možnost neoviranega in varnega dela, ne glede na to, v kakšnem pravnem razmerju je bil delavec z njo, četudi so bili zaposleni pri podizvajalcu, njej pa le posredovani.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn člen 12.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za izbiro
Ker tožena stranka pri določitvi presežnih delavcev ni ravnala skladno s programom razreševanja presežnih delavcev, ki ga je sama sprejela (tožena stranka se pri izbiri ni držala kriterijev oziroma pravil, ki jih je določila), redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožniku iz poslovnega razloga, ni zakonita.
izbris gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije - pritožba družbenika - družbenik pravne osebe, nad katero se vodi postopek izbrisa - legitimacija za vložitev pritožbe - nedovoljenost pritožbe - sklep o začetku postopka izbrisa - udeleženci postopka izbrisa - sklep o obstoju izbrisnega razloga
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa ni bil vložen, pritožnik pa te ugotovitve niti ne izpodbija, zato nima legitimacije za vložitev pritožbe.
Zaradi upokojitve odvetnika – pooblaščenca tožeče stranke pooblastilno razmerje po ZPP ni prenehalo. Iz tega razloga se pisanja, ki se na tožečo stranko nanašajo, vročajo upokojenemu odvetniku kot univerzitetnemu diplomiranemu pravniku z opravljenim pravniškim državnim izpitom in ne avtomatično odvetniku – prevzemniku pisarne.
Če poda s strani sodišča določeni sodni izvedenec logično in prepričljivo mnenje o vzrokih za zdravstvene težave, določitev drugega izvedenca iste stroke ni potrebna, četudi se stranka s podanim mnenjem ne strinja.
uporaba slovenskega prava - ugotavljanje prave volje - jamčevanje za napake - razdrtje pogodbe zaradi neodprave napake - odstop od pogodbe – izjava o odstopu od pogodbe – odstopno upravičenje kupca zaradi napak na stvari
Za ugotovitev prave vsebine volje je pri razlagi spornih določil pogodbe v skladu z 2. odstavkom 82. člena OZ potrebno ugotavljati tudi skupen namen pogodbenikov in upoštevaje splošna načela obligacijskega prava. Takšen namen sklenitve pogodbe je lahko izražen tako v nezapisanih ustno dogovorjenih pogojih ob sami sklenitvi pogodbe ali pa je takšna vsebina pogodbe rezultat dolgotrajnejšega usklajevanja med pogodbenima strankama, ki ob sklenitvi pogodbe ni bila izrecno zapisana, je bila pa s strani pogodbenih strank očitno usklajena.
Če je kupec pri uveljavljanju pravilne izpolnitve dal prodajalcu dodaten rok za odpravo pomanjkljivosti, je v enem in drugem primeru skladno s 471. členom OZ podana zakonska domneva, da je ob neodpravi pomanjkljivosti z iztekom dodatnega roka kupec odstopil od pogodbe. To pomeni, da za odstop od pogodbe
ni potrebna posebna izjava volje kupca, saj ima tak učinek že iztek dodatnega roka za pravilno izpolnitev.
Odškodnina po določbi 2. odst. 112. čl. ZDR, po kateri je delavec v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in do odškodnine najmanj v višini plačila za čas odpovednega roka, zapade v plačilo z dnem podaje odpovedi (saj odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode).
ZPIZVZ člen1, 2, 19, 22. ZPIZ-1 člen 177. ZPIZ člen 171.
starostna pokojnina – bivši vojaški zavarovanci
Čeprav je tožnik na dan 18. 10. 1991 dopolnil 37 let pokojninske dobe, tako da mu je do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine manjkalo največ 5 let pokojninske dobe, nima pravice do starostne pokojnine po ZPIZVZ, ker je bil še po 18. 10. 1991 in vse do 16. 6. 1997 zaposlen pri JLA in je bil ves ta čas zavarovanec tujega nosilca zavarovanja.
dokazno breme – škoda – vzročna zveza – dokazna ocena – umik dokaznega predloga - tromboza
Ker bi tožeča stranka morala dokazati, da je zatrjevana tromboza v veni leve goleni posledica škodnega dogodka, pa je umaknila dokazni predlog z izvedencem internistom, iz izvedenskega mnenja izvedenca kirurga pa to dejstvo ni izhajalo, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožeča stranka navedenega dejstva ni dokazala.
izvršilni stroški - pravočasnost zahteve za povračilo stroškov
Namen izvršilnega postopka je, da pride upnik do poplačila svoje terjatve brez nepotrebnega odlašanja. Namen določbe VII. odst. 38. čl. ZIZ je zato v tem, da se izvršba ne zavlačuje, ker je upnik odlašal s priglasitvijo stroškov, zato jih mora priglasiti takoj, ko je to mogoče, oz. v skrajnem roku 30 dni po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oz. zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala. Če upnik ne ravna po tej določbi, se stroški ne priznajo.
invalid I. kategorije - datum nastanka invalidnosti
Kljub temu, da je pri tožnici invalidnost I. kategorije nastala šele po izdaji prvostopne odločbe toženca, sodišče prve stopnje ni ravnalo nezakonito s tem, ko je to odločbo odpravilo, saj s prvostopno odločbo toženca ni bilo odločeno o pravicah tožnice iz invalidskega zavarovanja, ampak je bila njena zahteva zavrnjena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – reintegracija
Tožnik je po prejemu pravnomočne sodbe, s katero je imel priznano pravico do reintegracije k toženi stranki, toženo stranko obvestil, da se ima namen vrniti na delo in da je za določen čas zaposlen pri drugem delodajalcu. Ker je imel obveznosti tudi do drugega delodajalca in ker ni bil dolžan samovoljno prekiniti pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka, dejstvo, da se ni takoj vrnil na delo k toženi stranki, ne predstavlja neupravičenega izostanka z dela. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga ni zakonita.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSC0002644
Uredba Evropskega parlamenta in sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21.4.2004 o uvedbi Evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 3/1-b, 3/1-c.
pogoji za potrditev evropskega naloga za izvršbo - nespornost zahtevka
V postopku potrditve evropskega naloga za izvršbo ni več možno zatrjevati, da odgovor na tožbo v pravdnem postopku ni bil obrazložen.
V (našem) pravdnem postopku pred sodišči splošne pristojnosti ni predvidena sodba zaradi izostanka z naroka in je slovenska procesna ureditev ne pozna.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3. ZOFVI člen 115, 124.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - vzgoja in izobraževanje - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka ob dejstvu manjšega vpisa dijakov in študentov v tekoče šolsko leto ni bila dolžna zmanjšati učne obveze drugemu učitelju, da bi tožniku zagotovila nekaj ur pouka skupaj z dopolnjevanjem učne obveze pri drugem zavodu. Ob ugotovitvi, da je prenehala potreba po delu enega učitelja športne vzgoje, je tožniku zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
priobalno zemljišče – krušenje skal - odškodninska odgovornost upravitelja zemljišča, ki je javno dobro – skrb za varnost in zdravje – opozorilne table za nevarnost
Za škodo iz predmetnega javnega dobra je po ZV-1 odgovoren upravljavec priobalnega zemljišča. Na podlagi teh ugotovitev je za škodo, ki je nastala tožnici, kot upravitelj zemljišča, ki je javno dobro, po določilu 4. člena ZV-1 odgovorna drugotožena stranka (RS), za odgovornost prvotožene stranke (občina Piran) pa ni pravne podlage.
Javno dobro so v okviru splošne rabe upravičeni uporabljati vsi, pri čemer pa je položaj upravljavca javnega dobra (na katerem sicer pridobitev lastninske pravice ni možna) podoben lastniškemu in iz njega izhajajo tudi dolžnosti, bremena in odgovornosti in ne zgolj pravice. Med njimi je tudi skrb za varnost in zdravje uporabnikov določenega javnega dobra.
Odgovornost drugotožene stranke (RS) je podana že iz razloga, ker ni sprejela najnujnejših ukrepov za zavarovanje uporabnikov javnega dobra, saj ni ustrezno postavila opozorilnih tabel za informiranje o trajni nevarnosti padanja kamenja, kar je najmanj, kar bi morala storiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok
Tožnica je tožbo za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga vložila po poteku roka 30 dni. Ker je ta rok prekluzivne narave, tožnica zaradi zamude roka nima pravice do sodnega varstva. Njena tožba se zavrže.