ZPP člen 286. ZNP člen 5, 5/2, 6, 132. SPZ člen 19, 44, 44/1, 77, 77/4, 77/5.
mejni spor – zadnja mirna posest – pravična ocena – javno dobro – stroški izvedenca – prekluzija – nepravdni postopek
Pojem mirne posesti izključuje vse tiste situacije, ko enemu od lastnikov ni znano, na kakšen način drug lastnik mejnega zemljišča uporablja sporni prostor.
Na javnem dobrem je posest izključena, zato meje med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti ni mogoče urediti po zadnji mirni posesti. Na nepremičnini, ki je javno dobro, tudi ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Pri določitvi meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, je zato potrebno upoštevati stanje v katastru.
Gre za odškodninski zahtevek zaradi kršenja zavarovalne pogodbe, ker je tožeča stranka izplačala iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti odškodnino, tožena stranka pa je to škodo povzročila vinjena. Odgovornosti se lahko razbremeni le, če dokaže, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njeno alkoholiziranostjo, da gre za deljeno odgovornost in seveda lahko dokazuje, da ni podana s pogodbo dogovorjena presumpcija, kdaj je voznik pod vplivom alkohola.
Pravno podlago regresnega zahtevka Slovenskega zavarovalnega združenja predstavljajo določila 41. člena ZOZP in ne določila OZ o subrogaciji, torej prehodu zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico. Zato tudi ne pride v poštev določilo 6. odstavka 357. člena OZ o zastaralnih rokih pri zavarovalnih pogodbah, pa tudi ne določila OZ o zastaranju odškodninskih terjatev. Zastaranje regresnega zahtevka zavarovalnega združenja začne teči po izplačilu odškodnine in zanj velja splošni 5-letni zastaralni rok.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 149, 150, 153, 153/3.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna stvar – nevarna dejavnost
Za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri delu s krožno žago, je tožena stranka odgovorna objektivno, saj je krožna žaga nevarna stvar, delo z njo pa nevarna dejavnost. Ker prispevka tožnika k nastanku škode (dejstva, da se naj bi tožnik na dan škodnega dogodka nenavadno obnašal) ni dokazala, se svoje odškodninske odgovornosti ni razbremenila.
OZ člen 33, 35, 37, 68, 87, 92. ZKZ člen 17, 17/1, 17/2, 20, 20/4, 21, 22, 22/1.
promet s kmetijskimi zemljišči - nastanek obveznosti – predpogodba – predmet obveznosti – ničnost zaradi predmeta – posledice ničnosti –– ara in odstopnina – ara kot odstopnina
Ker je promet s kmetijskimi zemljišči dopusten le po postopku in na način določen z ZKZ, je nična „pogodba o ari“, sklenjena med pravdnimi strankami, kot predpogodba, katere predmet so v pretežnem delu kmetijska zemljišča.
Ker je predmet obveznosti po pogodbi o ari kot predpogodbi nedopusten, je nemogoč tudi dogovor o ari kot odstopnini; če namreč ne obstoji obveznost skleniti glavno pogodbo, ni mogoče niti odstopiti od sklenitve pogodbe in posledično ne obstoji niti obveznost stranke, ki je aro sprejela, da mora vrniti dvojno aro.
Tožbe z nedoločenim zahtevkom ni mogoče zavrniti, saj je popolnost tožbe procesna predpostavka in do odločanja o utemeljenosti zahtevka niti ne more priti. Nepopolno tožbo mora sodišče poslati tožeči stranki v dopolnitev, v kolikor pa je zahtevek tudi potem nedoločen, je potrebno tožbo zavreči.
Zahtevku ne prenehanje kršitev osebnostnih pravic je mogoče ugoditi samo, kolikor je grožnja kršitve določene osebne dobrine ali ponovitve kršitve dovolj konkretna.
Določba 285. člena ZPP ne daje podlage za zaključek, da bi moralo sodišče tožečo stranko poučevati, kako se pravilno oblikuje tožbeni zahtevek. Ukrepi materialno procesnega vodstva zadevajo vprašanje meritorne obravnave zahtevka, vprašanje nedoločenosti pa je šele procesna predpostavka za takšno obravnavo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - diskriminacija
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita, ker je tožena stranka tožnico kot presežno delavko izbrala na podlagi diskriminatornega obravnavanja. Tožnica in sodelavec, kateremu pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana, sta opravljala enako delo, različnega obravnavanja tožnice in njenega sodelavca (na podlagi spola) pa – kot je bilo ugotovljeno – ne opravičujeta vrsta in narava dela.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – škoda, ki je krita z obveznim zavarovanjem – uporaba motornega vozila v prometu – poškodba s traktorskim priključkom
Tožnico je poškodoval traktorski priključek, ko je traktor stal. Njena škoda ni krita z avtomobilskim zavarovanjem.
motenje posesti – motilno dejanje – ekonomski interes za pravdo
Ker je toženka s svojim motilnim dejanjem posegla precej v notranjost ozelenelega dela površine, ki je bila pred motenjem v posesti prve tožnice in drugega tožnika, ni mogoč zaključek, da tožnika nimata ekonomskega interesa za posestno pravdo.
ZDSS-1 člen 5. OZ člen 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4.
nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, je praviloma trajne narave. Denarna odškodnina se lahko prisodi izjemoma tudi, kadar je zmanjšanje življenjske aktivnosti začasno, vendar le, če je močnejše intenzivnosti ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
razlaga pogodbe - pogodbena kazen za nastalo škodo – sklepčnost tožbe
Ob dani situaciji, ko sta pogodbeni stranki pogojili uveljavljanje pravice do pogodbene kazni z nastankom škode, ne gre spregledati definicije škode, ki sta jo stranki določili s to isto pogodbo.
Ker pa niti zakon, niti pogodba ne predvideva odgovornosti tožene stranke za stroške, ki bi tožeči stranki nastali tudi v primeru, če tožena stranka ne bi kršila pogodbe, je sodišče prve stopnje ocenilo, da vtoževani stroški niso škoda.
ZVCP člen 2, 23, 23/1, 31, 31/1, 31/2, 31/3, 35, 47, 52, 63, 66. OZ člen 153, 153/3.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – objektivna odgovornost – trčenje motornega vozila in kolesarja – kršitev cestnoprometnih predpisov kolesarja – ravnanje oškodovanca – soprispevek oškodovanca
Kljub upoštevanju, da predstavlja motorno vozilo nevarno stvar, ni mogoče spregledati dejstva, da je bil odločilen vzrok za nesrečo v nepravilni vožnji kolesarke (prehitevanje po desni).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka se obveznosti, da tožnici ob ugotovitvi, da njenega dela zaradi poslovnega razloga ne potrebuje več, ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, ni mogla izogniti na tak način, da je le nekaj dni pred podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi sklenila pogodbo o zaposlitvi z drugo delavko.
Dejstvo, da delavec zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi ostane brez prihodkov, ne pomeni avtomatično, da je na njegovi strani izkazana težko nadomestljiva škoda za njegovo preživljanje oziroma za preživljanje njegovih družinskih članov kot eden izmed pogojev za izdajo začasno odredbe.
umik predloga za pregon – sklep o ustavitvi postopka – zavrnilna sodba
Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 8.10.2009 je razvidno, da je na njej zakoniti zastopnik mladoletne oškodovanke A.M. dejansko bil navzoč in je podal izjavo, da predlog za pregon umika. Res je šele potem in očitno po ugotovitvi, da kaznivo dejanje nasilništva ni pregonljivo na predlog, okrožna državna tožilka spremenila obtožbeni očitek tako v abstraktnem delu kot v pravni opredelitvi v kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog oškodovanca. Tudi po tej modifikaciji obtožnega akta, ki je prav tako razvidna iz že navedenega zapisnika z dne 8.10.2009, je zakoniti zastopnik izjavil,da predlog za pregon umika, takšno svojo odločitev pa tudi potrdil s podpisom.
Sodišče bi glede na to, da je že bila v teku glavna obravnava po ugotovitvi, da je predlog za pregon umaknjen, moralo izdati zavrnilno sodbo, ne pa sklep o ustavitvi postopka.
stečajni postopek – postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije – razmerje med stečajnim in izvršilnim postopkom
Subjekt vpisa ima v postopku izbrisa do poteka roka za ugovor čas, da vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti (stečaja), s čimer se izogne izbrisu. V primeru, da subjekt vpisa takšnega predloga do poteka roka za ugovor iz 436. člena ZFPPIPP ne stori, o predlogu za začetek postopka zaradi insolventnosti ni mogoče meritorno odločati.
stroški postopka – pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov – nepristop na narok - umik tožbe – ustavitev postopka
Če stranka na naroku za glavno obravnavo, na katerem je sodišče v njeni odsotnosti zaključilo obravnavanje zadeve, ni navzoča, izgubi pravico do povračila stroškov, ki jih je nameravala uveljaviti.
Sodišče prve stopnje je sicer vpogledalo listinsko dokumentacijo v spisu in zaključilo, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno za odločitev. Ustnega dogovora pa naj toženi stranki ne bi uspelo dokazati. Pri tem pa je sodišče prve stopnje prezrlo, da v primeru zatrjevanega ustno dogovorjenega okvirnega stroška tega dogovora drugače kot z zaslišanjem strank, ki naj bi sodelovale pri sklenitvi tega dogovora, pritožnica niti ni mogla dokazati. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje z opustitvijo izvedbe dokaza z zaslišanjem prič kršilo toženčevo pravico do izjave, s čimer je podana bistvena kršitev določb pravnega postopka
Vse dokler tožeča stranka svojega dolga v višini 1.075.000,00 EUR z obrestmi ne bo poravnala, obstaja možnost, da bo dogovor iz 3. člena pogodbe o načinu poravnavanja tega dolga kršila, s kršitvijo te pogodbene obveznosti pa bodo tožene stranke pridobile pravice do uveljavljanja pogodbene kazni, v zavarovanje katere so pridobile sporne menice.