sodna taksa – spor o prenehanju delovnega razmerja – reparacija
Odločanje o tožbenem zahtevku, ki se nanaša na reparacijo zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ne predstavlja posebnega spora, ampak predstavlja spor o prenehanju delovnega razmerja, v katerem se sodna taksa ne plača.
ZOR člen 154. ZLPP člen 31. ZTuj člen 13/2. ZZT člen 6.
odškodninska odgovornost države - izbris iz evidence stalnega prebivalstva - zastaranje odškodninske terjatve izbrisanih - vzročna zveza - delovno dovoljenje - dovoljenje za začasno prebivanje – premoženjska škoda
Ker pridobitev delovnega dovoljenja ni bila vezana na vpis v evidenco stalnih prebivalcev RS, ne vzdržijo pritožbene navedbe, da tožnik zaradi odvzema osebnih dokumentov za delovno dovoljenje ni mogel zaprositi. Da bi tožnik želel pridobiti delovno dovoljenje oziroma da bi imel s tem težave, tožnik sploh ni zatrjeval. Zaključek sodišča prve stopnje, da vzročna zveza med izbrisom tožnika iz evidence stalnega prebivalstva RS in njegovo nezaposlenostjo ni podana, je tako pravilen, zaradi česar je sodišče prve stopnje zahtevek tožnika utemeljeno zavrnilo.
Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnini.
ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/5. Sodni red člen 215, 216, 216/1, 221, 221/5, 223, 225.
zavrženje revizije – novo pooblastilo
Ker iz dohodnega žiga na reviziji, vloženi v sodni spis, izhaja, da je sodišče prejelo le po pošti poslano revizijo v treh izvodih, ne pa tudi prilog, ni mogoče slediti tožnikovemu zatrjevanju, da je bilo novo pooblastilo za zastopanje po odvetniku priloženo k reviziji, zato je sodišče prve stopnje revizijo utemeljeno zavrglo zaradi nepredložitve novega pooblastila za vložitev izrednega pravnega sredstva.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazložen ugovor - umik ugovora
ZIZ ne ureja posebej umika ugovora zoper sklep o izvršbi, zaradi česar pride v izvršilnem postopku v poštev smiselna uporaba določb ZPP, in sicer smiselno drugi odstavek 334. člena ZPP, v skladu s katerim lahko stranka umakne že vloženo pritožbo (ugovor) dokler sodišče druge stopnje (v zvezi z odločanjem o ugovoru sodišče prve stopnje) ne izda odločbe.
pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo – razlaga pogodb – vzrok za zamudo pri izpolnitvi obveznosti – zamuda pri izpolnitvi obveznosti
Ker tožena stranka ni dokazala, da je do zamude pri izročitvi stanovanja prišlo iz razloga, za katerega ne odgovarja oziroma da je tožnik pristal na to, da se mu stanovanje izroči po (prvotno) dogovorjenem datumu, je dolžna plačati pogodbeno kazen za zamudo pri izpolnitvi svoje obveznosti.
Res vtoževani stroški zavezujejo zgolj (so)lastnike nepremičnine, vendar je v konkretnem primeru tožbeni zahtevek utemeljen na obligacijskopravni podlagi (toženec je bil voden kot solastnik poslovnega prostora ter je tožeči stranki posredoval zahtevo, na podlagi katere so se vsi skupni stroški, obračunani za sporni poslovni prostor, glasili na toženčevo ime).
ZPP člen 95, 95/1, 95/1-2, 98, 98/5. ZIZ člen 15, 40, 40/13.
predlog za izvršbo - smiselna uporaba določb ZPP - predložitev pooblastila - prvo pravdno dejanje - zavrženje predloga za izvršbo
Sodišče prve stopnje je upnikov predlog nepravilno zavrglo s sklicevanjem na določbe ZPP, saj se skladno s 15. členom ZIZ v postopku izvršbe in zavarovanja določbe ZPP smiselno uporabljajo le, če ni v ZIZ ali kakšnem drugem zakonu določeno drugače. V trinajstem odstavku 40. člena ZIZ, ki govori o vsebini predloga za izvršbo je določeno, če upnik vloži predlog za izvršbo po pooblaščencu, se v predlogu za izvršbo navede, da je bilo pooblastilo dano. To pa je v konkretni zadevi storil upnik, ko se je v predlogu za izvršbo skliceval na pooblastilo, dano v pravdni zadevi.
razveljavitev sklepa o izvršbi – izbris zaznambe sklepa o izvršbi- pritožbeni razlogi
V izreku izpodbijanega sklepa razveljavljeni sklep o izvršbi je obsegal zgolj izterjavo preživnine za mesece od oktobra 2005 do septembra 2006 in je torej irelevantno, ali dolžnik upniku še dolguje kaj preživnine in če za njeno izterjavo še tečejo drugi izvršilni postopki.
trditvena podlaga - judo - skrbno nadzorstvo otrok - opustitev skrbnega nadzora otrok
Do tožnikove poškodbe (zlom nosu) je prišlo, ko sta si pred začetkom vadbe juda stala nasproti tožnik in M. (stara 6 let) in je pritekel T., ki je M. porinil, tako da je le-ta z glavo priletel v tožnikov nos. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da otroci (stari 6 let) niso nekontrolirano tekali po telovadnici in se prerivali in da se trener ob škodnem dogodku ni preoblačil, kot je v trditveni podlage tožbe tožnik utemeljeval opustitev skrbnega nadzorstva nad otrokom, trenerju juda ni mogoče očitati, da ni ravnal kot skrben trener. Toženki sta se odgovornosti razbremenili, ker sta dokazali, da je oseba, ki je otroka nadzorovala, ravnala z dolžno skrbnostjo.
ZIZ člen 272, 272/2, 273. SPZ člen 48, 48/1. ZPP člen 2.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v nepremičnino - obstoj skupnega premoženja
Glede dejstev o obstoju pogojev za izdajo začasne odredbe je sodna praksa dokaj stroga in tožnica jih mora izkazati že v samem predlogu, saj v tej fazi postopka namreč še ni kontradiktornega odločanja.
ZPP člen 286. ZJC člen 2, 2/2, 14, 14/1, 14/1-2. ZZK-1 člen 111, 111/1.
prekluzija – določnost izreka sodbe – javno dobro - javna cesta
Tožena stranka je ugovarjala višini zneska uporabnine šele na naroku 15. 1. 2009. Šele tedaj je tožena stranka prerekala tožbeni zahtevek tudi po višini in šele tedaj je nastala potreba po dokazovanju utemeljenosti tega dela tožbenega zahtevka po višini. Zato tožeča stranka glede predložitve dokazil glede utemeljitve višine tožbenega zahtevka ni bila prekludirana.
Javna cesta je le tista prometna površina, ki jo je pristojni organ v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razglasil za javno cesto določene kategorije. Nekategorizirana cesta ne šteje za javno cesto in s tem ne za javno dobro.
Sporni del parcele 1244/90, k.o. T., ni točno opredeljen v sodbenem izreku in ta je zato neizvršljiv.
Ne glede na to, ali je bil poziv na preciziranje tožbenega zahtevka potreben ali nepotreben, bi sodišče moralo odločati o zadnjem postavljenem tožbenem zahtevku.
odškodnina zaradi imisij - poseg v zdravo življenjsko okolje - hrup na cesti G1-3 - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti - tek zamudnih obresti
Tožena stranka bi lahko kot kvalificirana ustanova na podlagi vseh razpoložljivih podatkov ocenila utemeljenost zahtevanih odškodnin tožnikov, izraženih v denarju, že na podlagi njunih odškodninskih zahtevkov, zato je bilo pravilno odločeno, da je od dosojenega zneska, ki je nižji od zneska v odškodninskih zahtevkih, dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti od nastanka zamude dalje (drugi odstavek 299. člena OZ).
vknjižba lastninske pravice po uradni dolžnosti – listina, ki je podlaga za vpis – sklep o dedovanju - označba nepremičnine – podatki v zemljiški knjigi – stroški zemljiškoknjižnega postopka
Če je v listini, ki je podlaga za vpis, nepremičnina pomotoma nepravilno označena, mora zapuščinsko sodišče na predlog udeleženca ali po uradni dolžnosti popraviti očitno napako oziroma pisno pomoto, da bo moglo zemljiškoknjižno sodišče odrediti ustrezen vpis v zemljiški knjigi.
ZPIZ-1 člen 13, 13/1, 68, 68/2. ZMEPIZ člen 45, 45/2, 45/3, 47, 49, 49/2. ZDR člen 119, 119/1.
lastnost zavarovanca - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu - invalid I. kategorije
Ker je tožnici, ko je odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije postala pravnomočna, delovno razmerje prenehalo veljati po samem zakonu, od prenehanja delovnega razmerja nima več lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Zamudni sodbi ni mogoče uspešno nasprotovati z argumentom, da tožbene trditve nimajo opore v predloženih dokazih in da za določena zatrjevana dejstva tožnik ni predložil dokazov.
Opominjanje oz. pozivanje dolžnika pred pravdo ni procesna predpostavka za tožbo, zato dejstvo, da tožnik pred vložitvijo tožbe drugega toženca ni pozival k izpolnitvi solidarne obveznosti, na uspeh tožbe nima vpliva.
Predmet nepravdnih postopkov ni uveljavljanje terjatve ene stranke proti drugi, pač pa ureditev določenih razmerij in osebnih stanj. Tudi v takih postopkih je možna izdaja t.i. regulacijske začasne odredbe, katere namen je ureditev pravnega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe). Bistvo regulacijske začasne odredbe je v varstvu obstoječega stanja, ne pa v zavarovanju kasnejše izvršbe.
Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga, če so ta dejstva oziroma dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je nova dejstva še lahko navajala oziroma ko je nove dokaze še lahko predlagala. Dejstva in dokazi so torej morali v času sojenja že obstajati.