OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0062844
ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2, 59.
skupno premoženje zakoncev – obseg skupnega premoženja – poslovni delež na družbi – obveznost poplačila posojila – vlaganja v nepremičnino tretjega
Ni mogoče, da bi imela partnerja drugačen delež na pasivni kot na aktivi strani, to pa tudi pomeni, da je ob upoštevanju polovičnega deleža na skupnem premoženju polovičen tudi njun delež, ki se nanaša na poplačilo posojila.
Da bi tožnica lahko pridobila stvarno pravico, bi morala izkazati dogovor o skupni gradnji, kar pa ne pomeni zgolj dogovora o tem, da bosta stranki investirali v izgradnjo podstrešnega stanovanja v soglasju z lastniki nepremičnine, temveč tudi, da bosta na podlagi takšnega dogovora nato vlagatelja pridobila ustrezen stvarnopravni delež.
Nedopustno je stališče sodišča, da se zaradi majhne vrednosti opravljenih vlaganj ta lahko poračunajo z večletnim brezplačnim bivanjem v stanovanju. V danem primeru namreč ne pridejo v poštev določbe o neopravičeni obogatitvi, temveč je potrebno zahtevek na vrnitev vlaganj (tako vrednosti fizične pomoči pri gradnji kot plačil za material in delo), ki so bila opravljena v času izvenzakonske skupnosti, obravnavati z vidika pravice do izplačila deležev vlaganja po 59. členu ZZZDR.
OZ člen 154, 154/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
regres – izguba zavarovalnih pravic - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - protispisnost
Bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je podana, ko sodišče v razlogih sodbe vsebini listinskega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo ima v resnici, ne pa, kadar so dokazni zaključki sodišča drugačni od (v sodbi pravilno povzetih) izpovedi.
ZPIZ-1 člen 13, 13/1, 68, 68/2. ZMEPIZ člen 45, 45/2, 45/3, 47, 49, 49/2. ZDR člen 119, 119/1.
lastnost zavarovanca - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu - invalid I. kategorije
Ker je tožnici, ko je odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije postala pravnomočna, delovno razmerje prenehalo veljati po samem zakonu, od prenehanja delovnega razmerja nima več lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. Mednarodni sporazum o vprašanjih nasledstva člen 8.
pokojnina - bivši vojaški zavarovanci - MSVN - ponovna odmera - zavrženje zahteve
O pravici do invalidske pokojnine je bilo že odločeno z odločbo tožene stranke, zoper katero tožnik ni vložil pravnega sredstva, tako da je postala dokončna in pravnomočna. Za ponovno odločanje o invalidski pokojnini (ob upoštevanju določb MSVN, ki niti niso neposredno uporabljive) ni podane pravne podlage, tako da se ponovna zahteva tožnika kot nedopustna zavrže.
Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnini.
razveljavitev sklepa o izvršbi – izbris zaznambe sklepa o izvršbi- pritožbeni razlogi
V izreku izpodbijanega sklepa razveljavljeni sklep o izvršbi je obsegal zgolj izterjavo preživnine za mesece od oktobra 2005 do septembra 2006 in je torej irelevantno, ali dolžnik upniku še dolguje kaj preživnine in če za njeno izterjavo še tečejo drugi izvršilni postopki.
pogodbena kazen – zamuda z izpolnitvijo – razlaga pogodb – vzrok za zamudo pri izpolnitvi obveznosti – zamuda pri izpolnitvi obveznosti
Ker tožena stranka ni dokazala, da je do zamude pri izročitvi stanovanja prišlo iz razloga, za katerega ne odgovarja oziroma da je tožnik pristal na to, da se mu stanovanje izroči po (prvotno) dogovorjenem datumu, je dolžna plačati pogodbeno kazen za zamudo pri izpolnitvi svoje obveznosti.
Učinek, ki sta ga pogodbenika s (prikrito) pogodbo o garanciji za neplačani del kupnine zasledovala, je bil v prehodu lastninske pravice na tožnikovem stanovanju na toženca - upnika, če tožnik – dolžnik ne bo izpolnil svoje obveznosti. Ta učinek je po ekonomskih značilnostih istoveten z učinkom, ki ga ima zastavna pogodba s t. i. komisoričnim sporazumom (lex commisoria), ki pa je prepovedan oziroma ničen.
zavrženje tožbe – pooblastilo za vložitev tožbe – tožba vložena po odvetniku brez predloženega pooblastila
V 5. odstavku 98. člena ZPP je izrecno in nedvoumno določeno, da sodišče tožbo zavrže, če vlogi ni priloženo pooblastilo. To pomeni, da mora odvetnik kot pooblaščenec tožeče stranke pooblastilo priložiti tožbi oziroma ga sodišču predložiti vsaj vzporedno s tožbo. Torej mora sodišče pooblastilo prejeti vzporedno s tožbo (lahko tudi v ločenih vlogah).
ZPP člen 87, 87/3, 89, 89/1, 90, 90/2, 245, 245/3, 245/4. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/8, 48/9.
sodni cenilec - sklep o odmeri nagrade in nadomestila za stroške - izplačilo po zastopniku
Cenilec, ki je s sklepom za opravo izvedenskega dela sicer pravilno določen kot fizična oseba, lahko uveljavlja izplačilo stroškov in nagrade po zastopniku, ki je lahko fizična ali pravna oseba, pri čemer se stroški zastopanja izplačajo v breme odmerjenih stroškov in nagrad.
Regulacijska začasna odredba je dopustna le v primerih, ko je to edini možen način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Začasna odredba na razveljavitev sklepa skupščine ni edini možen način za preprečitev takšnih ravnanj. Tožeča stranka bi namreč lahko preprečila nastanek negativnih posledic sprejetja izpodbijanega sklepa, ki jih zatrjuje, z začasno odredbo, ki bi toženi stranki prepovedovala opraviti dejanja na podlagi izpodbijanega sklepa, torej dejanja, ki pomenijo realizacijo sklepa.
Sodišče je zamudno sodbo izdalo na podlagi 2. odstavka 282. člena ZPP, ki pa ga je Ustavno sodišče RS razveljavilo, saj je ocenilo, da omejitev človekove pravice tožene stranke po kontradiktornem postopku ni primerna za doseganje pospešitve in koncentracije glavne obravnave.
gestija – nujna gestija - nujna vzdrževalna dela - neodložljivost del - pridobitev lastninske pravice - solastnina - stroški
Ker ni šlo za nujno prenovo strehe, dela pa niso bila neodložljiva, tožeči stranki ni uspelo dokazati, da je šlo v konkretnem primeru za nujno gestijo, zato je tožbeni zahtevek v tem delu pravilno zavrnilo.
Ker je tožnik solastni delež nepremičnine pridobil na podlagi pravnega posla, očitek pritožnika o pomanjkanju pravne podlage za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ni utemeljen.
Upnik (tožnik) je predlagal zadržanje razpisnega postopka za generalnega direktorja dolžnika (tožene stranke), dokler se ne ugotovi, da izpolnjuje formalne pogoje za to delovno mesto. Tako oblikovani zahtevek iz predloga za izdajo začasne odredbe (pred začetkom pravdnega postopka) je ugotovitveni zahtevek. Ker ugotovitvena sodba ni izvršljiva, pri tožbi z ugotovitvenim zahtevkom ni mogoče izdati začasne odredbe v zavarovanje denarne ali nedenarne terjatve, ki je praviloma možna le pri dajatvenem zahtevku. Iz tega razloga ob napovedani tožbi z ugotovitvenim zahtevkom predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen.
ZIZ člen 272, 272/2, 273. SPZ člen 48, 48/1. ZPP člen 2.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v nepremičnino - obstoj skupnega premoženja
Glede dejstev o obstoju pogojev za izdajo začasne odredbe je sodna praksa dokaj stroga in tožnica jih mora izkazati že v samem predlogu, saj v tej fazi postopka namreč še ni kontradiktornega odločanja.
sodna taksa – spor o prenehanju delovnega razmerja – reparacija
Odločanje o tožbenem zahtevku, ki se nanaša na reparacijo zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ne predstavlja posebnega spora, ampak predstavlja spor o prenehanju delovnega razmerja, v katerem se sodna taksa ne plača.